Življenje brez študentskega statusa mladim prinese v življenje marsikatero spremembo in drugačen pogled na življenje. Ne le zaradi birokracije, ampak tudi zaradi konkretnih stroškov, ki jih prej ni bilo ali so bili subvencionirani. V tem vodniku je pregled stroškov od zdravstvenega zavarovanja do prevozov, prehrane in dela.
- Brez študentskega statusa – kdaj ga izgubim
- Obvezno zavarovanje
- Sem starejši ko 26. let
- Zaposlitev po izgubi študentskega statusa
- Obdavčenje študentskega dela
- Prispevki iz redne zaposlitve
- Prehrana med delom
- Prevoz na malico
- Stroški prehrane po izgubi študentskega statusa
- Primeri kosil in okvirni znesek
- Stroški stanovanja (najem, nakup)
- Drugi življenjski stroški
Kdaj ostanete brez študentskega statusa
Status študenta ureja Zakon o visokem šolstvu (ZViS), ki opredeljuje, da status študenta preneha, ko:
- diplomiraš ali magistriraš,
- se izpišeš iz študija,
- se ne vpišeš v naslednji letnik,
- ne zaključiš študija v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra (1. in 2. stopnja),
- ne zaključiš 3. stopnje v roku, določenem s statutom,
- je študent izključen
- pavziraš (pavzerji nimajo statusa).
Zdravstveno zavarovanje po izgubi statusa
Kot študentje s študentskim statusom, ste zavarovani preko enega od staršev ali drugega člana družine (velja za redne in izredne študente). Pogoj je le, da niste v delovnem razmerju in niste prijavljeni kot iskalci zaposlitve.
Ko izgubite status, niste več zavarovani kot družinski član, razen, če ste mlajši od 26 let in še študirate. Če pavzirate, ste brezposelni (vodeni v evidenci na Zavodu za zaposlovanje) ali ste dopolnili 26 let morate zavarovanje urediti sam.
Obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ)
Če se zaposlite takoj, ko vam poteče status študenta, je vaše zdravstveno zavarovanje dolžan urediti delodajalec. Če pa, recimo, samo pavzirate eno leto, si morate obvezno zavarovanje urediti sami, zavarujete se lahko kot občan ali pa kot samostojni zavezanec.
Pomembno je tudi vedeti, da otrok, ki sam ni zavarovanec, je zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15 leta starosti oziroma do dopolnjenega 18 leta starosti, po tej starosti pa, če se šola, in sicer do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26 leta starosti. Študenti, ki so dopolnili 26 let, si morajo v 8. dneh po dopolnitvi urediti obvezno zdravstveno zavarovanje, saj po 26 letu starosti ne bodo več zavarovani kot družinski člani.
✔ Če se zaposlite:
Delodajalec vas prijavi v OZZ, stroškov nimate.
✔ Če ste brezposelni ali pavzirate
Zavarovanje morate urediti sami:
A) Zavarovanje kot občan
Občina vas lahko zavaruje, če izpolnjujete pogoje (nizki ali nični prihodki). Postopek poteka na občini stalnega prebivališča. Oglasite se na občini stalnega bivališča, ki bo tudi plačnik stroška. Potrebujete vse osebne podatke (EMŠO, davčna številka, osebni dokument).
B) Zavarovanje kot samoplačnik
Če ne izpolnjujete pogojev za občana, se zavarujete sami na ZZZS. Cena OZZ za samoplačnike 39,36 € / mesec (od 1. 3. 2026).
Pregled območnih enot ZZZS, kjer lahko uredite osnovno zavarovanje.
Vir: ZZZS – prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Od 1. 1. 2025 je dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinjeno. Nadomestil ga je obvezni zdravstveni prispevek (OZP).
Dodatno zdravstveno zavarovanje
Dodatno zdravstveno zavarovanje je prostovoljno komercialno zavarovanje, ki ga ponujajo različne zavarovalnice in omogoča hitrejši dostop do zdravnikov, nadstandardne storitve ali finančno zaščito ob nezgodah in boleznih. Nima nobene povezave z ukinjenim dopolnilnim zavarovanjem.
Delo brez študentskega statusa
Ko izgubite status, ne morete več delati preko študentskega servisa. To pomeni:
- ni več subvencionirane malice,
- ni več subvencioniranega prevoza,
- višji prispevki in davki.
Študentskega dela ne morejo opravljati vsi tisti, ki nimajo statusa. Pavzerji so sicer lahko redno zaposleni ali se prijavijo na zavod kot iskalci zaposlitve, lahko imajo svoj s.p. ali pa delajo preko avtorske ali podjemne pogodbe, vendar jih to načeloma stane veliko več kot študentsko delo (več prispevkov, davkov, ki bremenijo mlado osebo / ‘študenta’ brez statusa).
Preverite še: Primerjava različnih oblik dela >>
Možnosti dela brez statusa:
- redna zaposlitev,
- zaposlitev za krajši delovni čas,
- samozaposlitev (s.p.),
- avtorska ali podjemna pogodba.
Zakaj je dražje kot študentsko delo
Ker se plačujejo prispevki za pokojninsko, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter dohodnina.
Ko izgubite status, izgubite tudi možnost dela prek študentskega servisa. Študentsko delo je davčno ugodnejša oblika dela v Sloveniji, medtem ko so vse druge oblike bistveno bolj obremenjene s prispevki in davki.
Delo brez študentskega statusa je dražje, ker vključuje višje prispevke, dohodnino, izgubo subvencij in večje stroške za delodajalca, zato moraš zaslužiti bistveno več, da dosežeš enak neto dohodek kot prej kot študent.
Izgubite subvencionirano malico in prevoz
Študenti imajo:
- subvencionirano prehrano (študentske bone),
- subvencionirane prevoze (vlak, avtobus),
- cenejše mestne vozovnice,
- možnost štipendij.
Ko izgubite status:
- kosilo stane 12–20 €, ne več 4 € (9 € je najvišja vrednost subvencioniranega obroka, višina subvencije pa je 5,19 €),
- mesečna vozovnica za mestni promet skoči z 20 € na 37 € (v LJ), 19,20 € na 36 € (v MB).
- enotne splošne IJPP vozovnice (vlak + avtobus) oz. medkrajevna vozovnica Slovenija skoči za mesečno vozovnico iz 25 € na 70 €.
Brez statusa je cena prevoza približno 30–40 % višja, odvisno tudi od relacije.
- Letna razlika LPP: 204 €
- Letna razlika MARPROM: 201,6 €
- Letna razlika IJPP: 540 €
To pomeni, da morate več zaslužiti, da pokrijete enak tip življenjskih stroškov.
Vir: Ministrstvo za infrastrukturo – subvencionirani prevozi, SŽ, LPP cenik, Marprom.
Ko se zaposlite
- Povračilo za prevoz na delo
Povračilo za prevoz na delo in z dela je zakonsko določeno povračilo stroškov, ki jih ima zaposleni z vsakodnevnim prihodom na delovno mesto.
Delodajalec ga mora izplačati za vsak dan prisotnosti na delu, razen če je delo opravljeno od doma. Gre za neobdavčen dodatek, njegova višina je odvisna od razdalje, načina prevoza in kolektivne pogodbe. Znesek in način obračunavanja je tudi odvisen ali ste zaposleni v zasebnem ali javnem sektorju.
Možnosti povračila so tri:
- Povlačilo po kilometru: veliko kolektivnih pogodb določa povračilo npr. 0,18 €–0,30 € na kilometer.
- Povračilo v višini javnega prevoza: če se vozite z avtobusom ali vlakom, delodajalec povrne dejanski strošek vozovnice (mesečne ali dnevne). Pri ponudniku javnega prevoza pridobite izpisek cene, ni vam treba kupiti mesečne vozovnice.
- Kombinacija obeh: če javni prevoz ni mogoč ali je neprimeren, se lahko uporabi kilometrina.
Povračilo za prevoz pripada zaposlenemu, kadar je njegovo delovno mesto oddaljeno najmanj en kilometer (zasebni sektor) ali dva kilometra (javni sektor) od običajnega prebivališča. Če je na tej relaciji organiziran javni prevoz, mu lahko delodajalec povrne strošek mesečne vozovnice za javni prevoz (lahko tudi le sorazmerni delež).
Viri: Data.si, Racunovodja.com, Gov.si.
Delodajalci imajo več stroškov
- Študent je za delodajalca: cenejši, manj birokratsko zahteven in brez dolgoročnih obveznosti.
- Zaposleni delodajalcu: prinaša stroške dopusta, bolniške, regresa, prispevkov, zavarovanj, zahteva pogodbo, prijave, odjave, obračune.
Zato je delo brez statusa dražje tudi iz vidika vaše tržne vrednosti, saj mora delodajalec mora za vas plačati več.
Dohodnina
Pri študentskem delu imate:
- posebno olajšavo za študentsko delo,
- splošno olajšavo,
- nižjo efektivno obdavčitev.
V praksi to pomeni, da je študentsko delo skoraj neobdavčeno, dokler ne presežeš letnega limita. Več o davkih pri študentskem delu preberite – tukaj >>
Pri zaposlitvi ali pogodbenem delu:
- dohodnina se obračuna mesečno,
- sešteva se z vsemi drugimi prihodki,
- lahko hitro padeš v višji dohodninski razred.
Pri študentskem delu se plačujejo:
- prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) – 15,5 %
- prispevek za PIZ delodajalca – 8,85 %
- prispevek za zdravstveno zavarovanje – 6,36 %
- prispevek za poškodbe pri delu – 0,53 %
- prispevek za dolgotrajno oskrbo – 1 %
- koncesijska dajatev – 16 %
- dodatna koncesijska dajatev – 2 %
Teh prispevkov ne plača študent, ampak delodajalec. Zato je pomembno, da preverite na oglasu za študentsko delo, ali oglašujejo bruto ali neto urno postavko. Preberite še, kaj je razlika med bruto in neto – tukaj >>
Ko delate brez statusa oz. ste zaposleni so prispevki za delo višji
Pri zaposlitvi (redni ali krajši delovni čas) del prispevkov ‘plača’ zaposleni in drugi del delodajalec.
Prispevki socialnega varstva:
- prispevki delojemalca (22,1 %)
- prispevki delodajalca (16,1 %)
- dohodnina (odvisno od dohodninskega razreda)
Prispevki delojemalca (od bruto zneska)
To so prispevki, ki se odštejejo od bruto plače, preden prejme zaposleni neto plačo.
| Vrsta prispevka | Stopnja | Kaj krije |
| PIZ – pokojninsko in invalidsko zavarovanje | 15,50 % | pokojnina, invalidnost |
| ZZ – zdravstveno zavarovanje | 6,36 % | zdravstvene storitve, bolniška |
| ZAP – zavarovanje za primer brezposelnosti | 0,14 % | nadomestilo na zavodu |
| STARŠ – starševsko varstvo | 0,10 % | porodniška, očetovski dopust |
Prispevki delodajalca (dodatni strošek podjetja)
To so prispevki, ki jih plača delodajalec poleg bruto plače (bruto bruto). Zato je delavec za podjetje vedno dražji, kot je videti iz bruto zneska.
| Vrsta prispevka | Stopnja | Kaj krije |
| PIZ – pokojninsko in invalidsko zavarovanje | 8,85 % | pokojnina, invalidnost |
| ZZ – zdravstveno zavarovanje | 6,56 % | zdravstvene storitve, bolniška |
| ZAP – zavarovanje za primer brezposelnosti | 0,06 % | nadomestilo na zavodu |
| STARŠ – starševsko varstvo | 0,10 % | porodniška, očetovski dopust |
| Poškodbe pri delu | 0,53 % | poškodbe pri delu, poklicne bolezni |
To pomeni, da delodajalca stane zaposleni 30–40 % več, kot prej kot študent.
Vir: FURS – obdavčitev dela, Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV).
Prehrana brez študentskih bonov
Študentski boni so eden največjih finančnih privilegijev študentov. Ko izgubite status študenta, izgubite tudi možnost prehranjevanja na bone. Iz finančnega vidika to pomeni, da boste več denarja porabili za raznoliko hrano, recimo če bi si želeli doma delati piščančjo tortiljo. Vsekakor je, v primeru, da si kuhate sami, potrebno žrtvovati malo več časa za pripravo hrane. Velik razkorak je predvsem pri dejstvu, da lahko na študentske bone vsak dan jeste tudi hrano, ki je v trgovinah težje dosegljiva oziroma dražjega cenovnega razreda: španska, mehiška, tajska, kitajska, turška.
Znate varčevati? Preizkusite se v 3 varčevalnih izzivih >>
Stroški s statusom
- Povprečna cena subvencioniranega obroka: 4 €
- Povprečna mesečna poraba (20 obrokov): ~ 80 €
- Ostala hrana: 50–100 €
- Skupaj: ~150 € / mesec
Povprečna najcenejša vrednost osnovne košarice 15 skupin živil 2023 (zadnji popis) je znašala 18,42 €.
Povprečna najcenejša vrednost razširjene košarice 28 skupin živil 2023 (zadnji popis) je znašala 33,84 € (vir: GOV.si – primerjaj cene).
V enem letu so se življenjske potrebščine skupno podražile za 2,9 %, mesečno 0,6 %. Cene storitev so se zvišale za 3,2 % in cene blaga za 2,8 %. (vir: STAT).
Stroški za prehrano brez statusa oz. po zaposlitvi
- Cena kosila v restavraciji: 12–20 €
- Če si kuhate doma, je strošek nižji, a zahteva več časa.
Ko se zaposlite:
- Povračilo za prehrano med delom
Ko se zaposlite prejmete pri neto nakazilu plače povračilo malice. Neobdavčena je v zasebnem in javnem sektorju do višine 7,96 €. Delavec je upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom, če dela vsaj 4 ure na dan.
- Javni sektor: višina regresa za prehrano med delom od 1. januarja 2026 do 30. junija 2026 znaša 7,40 evra.
- Od 1. januarja 2026 za dejavnost gostinstva in turizma znaša znesek nadomestila za prehrano med delom 6,49 € (usklajevanje na podlagi rasti cen prehrambnih izdelkov, ki jih sporoča SURS; vsakih 6 mesecev).
- Trgovina: 7,04 €
- Gradbeništvo: 6,80 € (dodatno še dodatki za nadure)
- Grafična dejavnost: 6,70 € (dodatki po 8 urah za vsako uro 0,84 €)
- Nepremičninsko posredovanje: 7,96 € (dodatki po 8 urah)
Povračilo malice (ali prehrana med delom) je zakonsko določeno povračilo stroškov hrane, ki ga mora delodajalec izplačati zaposlenemu za vsak dan, ko dela. Razlike med javnim in zasebnim sektorjem so tudi pri povračilu za malico.
Gre za dodatek k plači, ki ni del osnovne plače, ampak je neobdavčen do določenega zneska, zato ga zaposleni prejme skoraj v celoti. Višina povračila za malico se lahko močno razlikuje glede na dejavnost podjetja, panožno kolektivno pogodbo in interne akte delodajalca.
Viri: Računovodja.com 1, Računovodja.com 2, Data.si, Gov.si, Zakonodaja.com.
Primeri kosil in okvirni znesek:
Meni 1 – “simpl”
- brokolijeva juha (iz vrečke): 1,40 €
- peresniki (trgovska znamka): 0,70 €
- paradižnikova omaka z baziliko: 1,70 €
- sladica (rezina s sadjem in jogurtovim prelivom): 0,50 €
Skupaj: ~4,30 €
Čas priprave: 15 minut
Dodatno potrebujete še: vodo, elektriko ali plin, sol
Meni 2 – “napredni študent”
- goveja juha (iz vrečke): 1,10 €
- piščančji zrezek (piščančja prsa, cca 250g): 2,80 €
- smetana: 1,30 €
- riž: 1,60 €
- solata: 1,40 €
- jabolko: 0,20 €
- sladica: 0,50 €
Skupaj: ~ 8,9 €
Čas priprave: 30 minut
Dodatno potrebujete še: olje, vodo, sol, začimbe za piščanca, kis in olje, elektriko ali plin
Meni 3 – “pogrej in pojej”
- predpripravljeni polpeti + pire: 3,50 €
Skupaj: ~3,50 €
Čas priprave: 10–25 minut
Dodatno potrebujete še: pečico ali mikrovalovko, elektriko
Vir: Produkti so naključno izbrani iz različnih trgovin.
Bivanje brez študentskega statusa
Ko izgubiš študentski status, izgubiš tudi pravico do subvencioniranega bivanja, kar je za mnoge študente eden največjih finančnih udarcev. Med študijem lahko bivaš v študentskem domu ali pri zasebniku s subvencijo za bivanje, kar stroške občutno zniža. Brez statusa pa teh ugodnosti ni več, zato se stroški bivanja lahko hitro podvojijo ali celo potrojijo.
Študentski domovi
Študenti s statusom plačujejo subvencionirano ceno, ki je bistveno nižja od tržne. Ko statusa nimaš več, nimaš več pravice do bivanja v domu, zato se moraš iz študentskega doma izseliti.
Subvencionirano bivanje pri zasebniku
Najemodajalci lahko prejemajo subvencijo za oddajanje stanovanja, kar za študente zniža najemnino pri zasebnih najemodajalcih.
Brez statusa subvencije ni več, kar pomeni, da:
- plačuješ polno tržno najemnino,
- stroški se lahko dvignejo za 100–150 € mesečno ali še več.
Tržne najemnine (2026)
Cene se razlikujejo po mestih, a okvirno:
- Ljubljana: 350–550 € za sobo, 700–1.200 € za garsonjero
- Maribor: 250–350 € za sobo, 450–650 € za garsonjero
- Koper / Primorska: 300–450 € za sobo, 600–900 € za garsonjero
Za nekoga, ki je prej plačeval 120–180 € v domu ali 150–250 € pri zasebniku s subvencijo, je to velik preskok. Hkrati pa je treba upoštevati še druge stroške bivanja (ogrevanje, elektrika, voda, smeti) in življenjske stroške.
Viri: naključni pregled oddaj stanovanj na Stanovanjce FB skupina, Nepremičnine.net, Bolha.com, MestoNepremičnin.si.
Drugi življenjski stroški
Ko mlad posameznik izgubi študentski status, se poleg osnovnih stroškov hitro pojavijo tudi drugi izdatki, kot so stroški gospodinjstva (elektrika, ogrevanje, voda, internet), dražji nakupi hrane brez študentskih bonov, mesečni stroški telefona, plačljivi tečaji in izobraževanja, dodatni zdravstveni in športni stroški, stroški avtomobila (gorivo, registracija, servis), izdatki za prosti čas brez študentskih popustov, karierni stroški (oblačila, oprema, selitev) ter morebitno varčevanje ali dodatna zavarovanja, vse to pa lahko mesečni proračun občutno spremeni.
Kaj pa se tebi zdi, je bolje imeti status ali ne?