Prijava na e-nasvete

Podiplomski študij v tujini

Študijska izmenjava v tujini je pozitivna izkušnja za študenta in dobra odskočna deska za morebitno kasnejšo zaposlitev v tujini. Kaj vse je treba storiti pred odhodom v tujino, pa odgovarja Sonja Mavsar s Centra RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja CMEPIUS

Ali lahko gre nekdo, ki je bil na izmenjavi že v času dodiplomskega študija, v tujino tudi v okviru podiplomskega študija? S študijskim letom 2014/15 je v veljavo stopil nov evropski program Erasmus+, ki dovoljuje, da vsak študent lahko odide na izmenjavo na vsaki stopnji študija za največ 12 mesecev (za študij in prakso skupaj). Za več informacij se obrnite na mednarodno pisarno na vaši fakulteti. Poleg tega se lahko udeležite izmenjave tudi preko drugih programov, npr. CEEPUS ali BASILEUS v okviru izmenjav Erasmus Mundus.

Kako do informacij o izmenjavi?

Glede študijskih izmenjav v tujini, se lahko obrnete na Erasmus+ koordinatorja na vaši fakulteti oziroma univerzi, kjer lahko pridobite vse potrebne informacije. Vsaka organizacija ima svoja interna pravila, na podlagi katerih izbere študente. Z nasveti vam lahko pomagajo tudi vaši profesorji, ki imajo veliko osebnih izkušenj tako z izobraževanjem kot s predavanji na tujih ustanovah. Obrnete se lahko tudi na mednarodno pisarno fakultete oziroma univerze v tujini. Koristne informacije lahko pridobite tudi pri tutorjih za tuje študente, tujih študentih, ki študirajo na vaši fakulteti ali pri študentskem svetu in študentski organizaciji, ki delujeta na vaši fakulteti. Pomagajo vam lahko tudi na resorju za mednarodno sodelovanje na ŠOU v Ljubljani, kjer lahko najdete vse potrebne informacije o izmenjavi, čez celotno leto pa se lahko udeležite kakšnega od njihovih dogodkov, ki so namenjeni tistim, ki so še v dvomu ali želijo oditi na študij oziroma prakso v tujino. Preverite CMEPIUS (www.cmepius.si/visokosolsko-izobrazevanje) in spletne portale npr. ESN (http://esn.org), ESAA (www.esaa-eu.org/about).

Preden se odločite za izmenjavo v tujini …

… zberite čim več informacij o prijavi in poteku celotne izmenjave. Predvsem se pozanimajte o pogojih za uspešen študij na posamezni fakulteti, katere opravljene obveznosti vam bodo priznali na matični fakulteti in v katerem jeziku poteka študij Poleg informacij o študiju se pozanimajte tudi glede nastanitve (študentski dom, zasebna nastanitev), kako je s finančno pomočjo, kako je glede študijske literature, kateri predmeti so bolj zanimivi in kako je s prehrano in zdravstvenim zavarovanjem, kjer boste študirali.

Katere pogoje mora študent izpolnjevati?

Osnovni pogoj za sodelovanje v programu Erasmus+ (izmenjava za namen študija) je, da ste vpisani vsaj v drugi letnik dodiplomskega študija (v primeru izmenjave za namen prakse ta pogoj ne velja in se lahko nanjo odpravite že v prvem letniku dodiplomskega študija), vaša matična fakulteta oziroma univerza pa mora biti nosilka univerzitetne listine Erasmus za kakovost (ECHE). To so minimalni pogoji, dodatne pa lahko določi matična fakulteta sama. Običajno so pomembne tudi ocene in obštudijske dejavnosti, s katerimi se ukvarjate, ter znanje tujega jezika. Pred odhodom v tujino je treba podpisati študijski sporazum. Velja pa pravilo, da ima vsak študent možnost, da na vsaki od treh stopenj študija (torej dodiplomski, magistrski in doktorski) odide na Erasmus+ izmenjavo za 12 mesecev (skupno na izmenjavo za študij in prakso). Omejitve za študente podiplomskega študija so odvisne od vsake posamezne fakultete. Če se prijavljate na težje in bolj priznane univerze, bodo kriteriji za sprejem višji. Običajno mora študent dokazati, da je redno študiral, imel visoke ocene in da se je udeleževal obštudijskih dejavnosti.

Lahko študent odide na izmenjavo tudi z namenom pisanja diplomske naloge?

Na Erasmus izmenjavi je vsekakor možno pisati tudi diplomsko nalogo. To mora biti zapisano v Študijskem sporazumu (Learning Agreement), v času izmenjave pa si morate v tujini, kjer želite pisati diplomsko nalogo, poiskati nadzornega mentorja.

Roki za prijavo na izmenjavo

Roki prijav so odvisni od fakultete, na katero se študent prijavlja. V okviru izmenjave Erasmus+, rok za prijave za študijsko leto določi matična fakulteta študenta, Služba za mednarodno sodelovanje na univerzi pa mora dokončen izbor prejeti do začetka marca vsako leto (rok se lahko razlikuje na posameznih ustanovah), da lahko potrebne podatke posreduje fakultetam, ki bodo te študente sprejele. Vašo prijavo bodo obdelali in vas obvestili, ali ste prejemnik dotacije Erasmus+ ali ne. V primeru, da jo boste prejeli, si boste lahko krili del stroškov bivanja v tujini, vendar pa boste morali imeti tudi lastne vire financiranja. Višina dotacij  je namreč odvisna od matične  fakultete oz. univerze, države, v katero odhajate, in časa, ki ga boste tam preživeli. Za natančnejše izračune se obrnite na svojega koordinatorja za Erasmus+.

Se je smiselno istočasno prijaviti na več fakultet v tujini?

Če vam je pomembno samo dejstvo, da odidete na študijsko izmenjavo, je smiselno, da se istočasno prijavite na več fakultet v tujini. V kolikor pa vas zanima konkretna fakulteta, pa se prijavite le na izbrano fakulteto. Navadno je za izmenjavo Erasmus+ omogočena prijava na tri različne fakultete, študent pa je izbran na tisti fakulteti, za katero izpolnjuje pogoje.

Prednosti in slabosti izmenjave v tujini

Ključevšek ne more izpostaviti nobene slabosti in našteva le prednosti, med drugim to, da študij v tujini pomaga študentu pri samostojnosti, nadgraditvi znanja tujega jezika, študent pridobi veliko novih poznanstev itd. Prav tako pa ne škodi referenca študija v tujini, ki je danes prednost pri iskanju zaposlitve. Tudi CMEPIUS izpostavlja pozitivne izkušnje študentov, ki običajno izražajo željo po podaljšanju svojega bivanja v tujini, le redki predčasno zapustijo državo, v kateri opravljajo svoje obveznosti. Običajno je razlog domotožje oziroma neizpolnitev pričakovanj v tujini.

Priznavanje izpitov v Sloveniji

»Pred odhodom v tujino študent podpiše Študijski sporazum, v katerem sta jasno določena obseg in oblika obveznosti študenta (število izpitov, ur, seminarjev). Sporazum natančno določa vsebine, ki jih je študent izbral na tuji ustanovi. Načeloma opravljenih izpitov ni treba še enkrat opravljati na matični ustanovi,« je povedala Mavsarjeva.

Opravljanje prakse v tujini

V okviru Erasmusa+ je možno opravljati tudi prakso v tujini. Obrnite se na mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo s tistim področjem, ki ga študirate in spremljajte spletne strani mednarodnih organizacij, kjer ponujajo prakse. Bazo prostih mest, ki jih nudijo različne evropske organizacije za Erasmus+ praktikante, lahko najdete tudi na spletni strani sofinancirani s strani Evropske komisije ERASMUSINTERN (https://erasmusintern.org), ki jo koordinira Erasmus Student Network (ESN). Tu boste tudi dobili največ informacij o trajanju prakse in znanjih, ki se zahtevajo. Dotacijo pa lahko pridobite tudi preko programa Erasmus+. Več informacij dobite na kariernih centrih univerz oziroma pri koordinatorjih na fakultetah.

Ne spreglejte možnosti opravljanja praktičnega usposabljanja Erasmus+ po zaključku študija

Erasmus+ od leta 2014 naprej nudi možnost opravljanje praktičnega usposabljana tudi po zaključku študija (po diplomiranju, magistriranju ali doktoriranju). Nanj se morate prijaviti še v času, ko ste študent (v zadnjem letu študija), vaša matična univerza/fakulteta/visoka ali višja šola mora prijavo še v času študija odobri. Takrat pridobite v okviru programa Erasmus+ status t. i. mladega diplomanta/magistranta/doktoranta. Na prakso Erasmus+ lahko odidete in jo zaključite v roku enega leta od datuma diplomiranja. Minimalno trajanje prakse je 2 meseca, najdlje pa lahko na praksi ostanete 12 mesecev.  Ob tem upoštevajte, da ste na eni stopnji študija upravičeni, vključno z obdobjem prakse Erasmus po zaključku študija, do največ 12 mesecev izmenjave. Kot Erasmus+ »mladi« diplomant/magistrant/doktorant ste upravičeni podobno kot študentje, ki odhajajo na Erasmus+ izmenjavo, do Erasmus+ mesečne dotacije in dodatka za Erasmus+ praktično usposabljanje.

Finančne pomoči in štipendije za spodbujanje mobilnosti

V letih 2014-2020 program Erasmus+ predvideva 200.000 posojil za magistrski študij in 25.000 dotacij za študij v skupnih magistrskih študijskih programih.

– štipendija Erasmus+;

– programi Ad futura (Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS);

– CEEPUS štipendija (srednjeevropski program za izmenjavo študentov in profesorjev);

– dodatek pri Zoisovi, kadrovski ali državni štipendiji;

– štipendije različnih državnih organov, različni javni in zasebni viri;

– portali sofinancirani s sredstvi Evropske komisije, npr. European Funding Guide (www.european-funding-guide.eu); Study Portals (www.studyportals.com); Study in Europe (http://ec.europa.eu/education/study-in-europe).

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

Sodelujoči strokovnjak

PODOBNE INFO

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

PREBERI VEČ