Nevarna plastika ima oznake:
– 1 PET/PETE (Polietilen tereftalat): Najpogosteje to oznako vsebujejo plastenke za enkratno uporabo. Pri teh plastenkah obstaja nevarnost izločanja težkih kovin in potencialno kancerogenih (rakotvornih) snovi kot sta acetaldehid in DEHA.
– 3 V/PVC (polivinilklorid): V vodo spušča dve strupeni kemikaliji (DEHP in BPA ali bisfenol-A), ki obe motita delovanje hormonov, kljub temu pa se veliko uporabljata pri izdelavi plastenk.
– 6 PS (polistiren): Plastika v vodo spušča stiren, ki je kancerogena snov in lahko povzroča slabo počutje, glavobol, zmedenost, omotičnost. Uporablja se v kavnih skodelicah za enkratno uporabo in embalažah hitre prehrane.
– 7 PC/PLA ali brez oznake (polikarbonat): Plastika narejena iz BPA (industrijska kemikalija, ki lahko v večji izpostavljenosti ogroža zdravje) je najslabši možni izbor. Nahaja se v plastenkah za dojenčke, bidonih, aparatih za vodo in posodah za shranjevanje hrane.
Oporečne plastenke!
V proizvodnji plastične embalaže pogosto uporabljajo nonifenol in ftalate. Ti kemikaliji sodita po opredelitvi evropskega parlamenta med 66 najnevarnejših. Neodvisni raziskovalec Anton Komat, ki je izvedel najnovejše izsledke o škodljivosti plastenk, opozarja, da pri kontroli vode v plastenkah praviloma preverjajo le od 50 do 60 kemikalij, medtem ko lahko plastenka vsebuje tudi od 700 do 800 različnih snovi.
Resnična dejstva
– Danes za vse večje število kemikalij ugotavljajo, da lahko tudi najmanjše količine, sprožajo neželene posledice.
– Koncentracije nevarnih snovi v plastenkah se povečujejo, če je voda v njih dlje časa ter če jih shranjujemo na soncu in svetlobi. Ustekleničena voda je, da bi preprečili razvoj mikroorganizmov v njej, tudi UV-obsevana.
– Dodaten razlog za izogibanje vnovični uporabi PET-plastenk za prenašanje vode je morebitna bakteriološka oporečnost. Pri prvem polnjenju bakteriološko čistost večinoma zagotavljajo z UV-obsevanjem. V plastenki pa lahko nastane tudi gojišče mikroorganizmov.
Vir: www.zazdravje.net
