7 najpogostejših pasti študentskega dela

Vsako poletje in tudi med šolskim/študijskim letom se na tisoče dijakov in študentov poda v svet začasnih zaposlitev. Preverite morebitne pasti študentskega dela. Preko pooblaščenih organizacij in s pomočjo napotnic si pogumno utirajte pot do zaslužka in dragocenih delovnih izkušenj. A kot pri vsaki priložnosti, se tudi tu lahko zatakne. Ste delali, pa vam ne plačajo? Ste prepričani, da se vaša ideja uporablja brez vaše privolitve? Ali delate nekaj čisto drugega, kot ste se dogovorili?

Razkrili bomo vaše pravice, predstavili možne scenarije in ponudili nasvete, kako se izogniti pastem študentskega dela in kako ukrepati, ko se znajdete v težavah. Od neplačnikov in manjkajočih napotnic, do avtorskih pravic in dogovorov o delu.

• Delodajalec mi ni plačal
• Delodajalec mi ne plača prevoza ali malice
• Kako lahko dokažem, da sem delo opravljal
• Ukradli so mi idejo
• Ne delam tistega, za kar smo se dogovorili
• Razlike v višini urne postavke
• Niso mi plačali nadur
• Kako preprečiti izbiro ‘slabega’ delodajalca

Kaj je delo preko študentske napotnice oz. počitniško delo

Delo preko napotnice oz. počitniško delo opravlja študent ali dijak prek pooblaščene organizacije (na primer študentski servis) na podlagi napotnice, ki je pravna podlaga za študentsko delo. Dijak z delodajalcem ne sklene pogodbe o delu, prav tako ne avtorske ali podjemne pogodbe, temveč mu za to služi napotnica.

7 najpogostejših pasti študentskega dela

Vam delodajalce ne plača

Kaj storiti, če delodajalec ne izpolni svoje obveznosti? Če vam kljub trudu in opravljenemu delu delodajalec ne želi izplačati zaslužka, je prvi korak miren pogovor. Če imate naročeno in potrjenno napotnico ali pisni dogovor o delu (npr. mail), ga uporabite kot podlago za pogajanja. Neformalna rešitev je pogosto najboljša za obe strani. Če pogovor ne obrodi sadov, se obrnite na svoj študentski servis. Ti bodo stopili v stik z delodajalcem in ga opomnili, v skrajnem primeru pa tudi sprožili sodni postopek. Če tudi to ne zaleže, imate možnost vložitve tožbe na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Uspešna tožba bo omogočila izterjavo dolga, tudi v primeru stečaja podjetja. V postopku tožbe lahko koristite brezplačno pravno pomoč. Ključno je, da imate naročeno in potrjeno napotnico, saj je ta nujen dokaz. Zato jo obvezno zahtevajte od delodajalca. Preventivno pa še pred začetkom dela preverite morebitne zamude s plačili podjetja na spletni strani www.neplacniki.info, kjer so zbrana podjetja z več kot 60-dnevno zamudo pri plačilih.

Kako dokazujem, da sem delal

Napotnica je eden ključnih dokumentov, ki potrjujejo vaše opravljanje študentskega dela. Kaj pa, če delodajalec ne vrne potrdi napotnice ali če nimate pisnega dogovora (npr. na mailu)? Poglobimo se v sam namen napotnice. Pred pričetkom dela naročite napotnico, delodajalec pa jo mora praviloma potrditi, pogosto elektronsko, preko študentskega servisa.

Če ste oddali zahtevo za napotnico v elektronski obliki, lahko zaprosite študentski servis tudi za napotnico v pisni obliki.

Če delodajalec kljub opravljenemu delu noče izplačati dogovorjenega zneska, lahko svoje delo potrdite s pričami, kolegi ali drugimi dokazili, kot je na primer evidenca opravljenih ur. Čeprav ima študentski servis v takšnih primerih omejene pristojnosti, vam lahko vseeno ponudi neformalno pomoč, denimo z opozorili delodajalcu glede neplačila.

Reševali ste nalogo in so vam ukradli idejo

Mnoga podjetja si prizadevajo pozorno izbrati primerne študente ali dijake za delo, zato jim pogosto dodelijo različne preizkusne naloge. Nekateri delodajalci zahtevajo esej, drugi simulacijo reševanja problema, spet tretji načrtovanje promocijske akcije. Večina delodajalcev kandidate izbira na podlagi teh nalog. Žal se nekateri poslužujejo tudi zbiranja idej brez namere zaposlitve, ali po neuspešni prijavi uporabijo predložene zamisli. V takšnem primeru gre za kršitev avtorskih pravic, saj ideja, zapisana na papirju, postane vaše avtorsko delo. Kaj storiti v takšni situaciji? Potrebujete trden dokaz o zlorabi vaše ideje. Lahko se obrnete na študentski servis, da opozori bodoče iskalce zaposlitve, ali poiščete pravno rešitev na sodišču.

Višina urne postavke

Navedena urna postavka v oglasih za študentsko delo je običajno pravilna. Vendar se je Tini pripetilo, da so ji v nekem podjetju, kljub dogovoru o osmih evrih na uro, ob izplačilu plačo znižali. Razlog, ki ga je navedel delodajalec, je bil, da je navedena cena bruto znesek in ne neto. Zato je pred pričetkom dela priporočljivo preveriti, ali je navedena urna postavka bruto ali neto.

Pomembno: Študent prejme celoten znesek, ki ga je zaslužil. Medtem ko mu študentski servis oziroma podjetje ne smeta odbiti nobenih stroškov. Vse dajatve in zavarovanja od študentovega zaslužka krije delodajalec. To pomeni, da študent prejme 100 % zaslužka, medtem ko študentski servis obračuna dodatne stroške delodajalcu.

Delovnik in izkoriščanje ur / nadur

Številna podjetja za študentsko delo ponujajo fiksno mesečno plačilo, t. i. pavšal. Čeprav je običajen delovni čas 8 ur. Vendar se je Tamari zgodilo, da je v podjetju delala precej dlje, ne da bi ji plačali nadure. V današnjem času se pogosto zgodi, da je potrebno delati preko ustaljenega delovnega časa. Pri tem so študenti pogosto izkoriščani, saj za skromno mesečno plačilo delajo tudi po 10 ali 12 ur na dan. Zato se je pred pričetkom dela ključno dogovoriti o načinu plačila: ali ste plačani na dan, na uro, ali pa podjetje plačuje tudi delo preko osemurnega delovnika. Hkrati pa je dobro preveriti, ali ima podjetje omejitev glede števila ur, ki jih lahko opravi študent ali dijak.

Ni mi dodeljeno delo, ki sem ga pričakoval

Pričakujete točno določeno delo, a ko prispete na delovno mesto, ste nenadoma postali osebni asistent vodje. Čeprav se sliši mamljivo, to pomeni opravljanje njegovih osebnih obveznosti, ki jih sam ne more ali noče opraviti. Tako ste zadolženi za nakup malice, plačevanje položnic za vrtec in izbiro daril za njegove bližnje. Med opravljanjem teh nalog pa se počutite razočarano, saj ne pridobivate novih znanj, po katere ste prišli v podjetje. V takšni situaciji, če ste nezadovoljni, se pogovorite z delodajalcem in poskusite doseči kompromis. Če vaša prizadevanja ne obrodijo sadov, je bolje poiskati delo, kjer boste pridobili čim več novih znanj in veščin.

Boljše preprečiti, kot kasneje iskati rešitve

Pri študentskem servisu vnaprej preverite finančno stanje podjetja (boniteto podjetja), kjer nameravate delati. Študentski servisi namreč vodijo pregled nad podjetji glede na njihovo zanesljivost pri izpolnjevanju obveznosti. Seznam podjetij, ki ne plačujejo redno, je dostopen na spletni strani www.neplacniki.info. Po začetku dela zahtevajte od delodajalca, da potrdi vašo napotnico. Poleg tega imejte pisno zapisano (npr. na mailu, shranite oglas), ki določa vrsto dela, urno postavko, delovni čas in trajanje dela, način plačila, vzajemne pravice in dolžnosti ter druge pomembne podrobnosti. Takšen dogovor je izjemno pomemben dokaz o opravljanju dela in vam pomaga preprečiti težave, če pride do sporov med vami in delodajalcem.