Spoznajte, kakšni so predpisi in pravice študenta, ki opravlja študentsko delo. Študenti, ki se znajdejo v situaciji, kjer opravljajo delo z elementi delovnega razmerja, imajo pravico zahtevati, da jim delodajalec izroči pogodbo o zaposlitvi. Kljub temu, da se študentsko delo v večini primerov ne opravlja nepretrgoma, lahko v nekaterih primerih delujejo kot delavci s sklenjenimi pogodbami o zaposlitvi. V nadaljevanju bomo raziskali, kako lahko študent uveljavi svoje pravice v primeru dela z elementi delovnega razmerja. Hkrati se dotaknemo, kakšne so posledice in obveznosti tako za delodajalca kot tudi za študenta v teh primerih.
Predpisi in pravice študenta po Zakonu o delovnih razmerjih
Namreč, 13. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), določa, da »če obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava«. Študent lahko pri tem svoje pravice uveljavi tako, da zahteva, da se mu za ves čas tako opravljenega dela preko študentske napotnice izroči pogodba o zaposlitvi, ki se sicer sme skleniti z osebami, ko dopolnijo 15. leto starost (ZDR-1, 21. čl.).
Kaj so temeljni elementi delovnega razmerja
- Prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca,
- plačilo za delo,
- osebno opravljanje dela,
- nepretrgano opravljanje dela,
- opravljanje dela po navodilih,
- opravljanje dela pod nadzorom delodajalca.
Poznate vse oblike dela in zaslužka ter njihovo obdavčitev? Podjetniki, ali veste, katera je s stroškovnega vidika najbolj ugodna zaposlitev novega sodelavca? Več informacij >>
Kako lahko nekdo uveljavi pravice študenta, ki dela z elementi delovnega razmerja
Ključna razlika med študentskim delom in pogodbo o zaposlitvi je ta, da se študentsko delo ne opravlja nepretrgoma, ampak občasno in začasno, pojasnjujejo mladi pravniki v okviru projekta Pravo za vse. Ugotavljajo, da se v praksi kaže, da je vse več primerov, ko študentje opravljajo enako delo in na enak način kot delavci, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru so študentje sicer v slabšem položaju, saj jim ne pripada nadomestilo za morebitno bolniško odsotnost in regres. Od leta 2015 jim sicer le delno teče tudi pokojninska doba.
- Študent, ki opravlja delo z elementi delovnega razmerja, lahko tudi za nazaj zahteva pogodbo o zaposlitvi. In sicer od dneva, ko je začel opravljati takšno delo.
- Študentu se morajo v tem primeru priznati vse pravice na podlagi opravljanja dela za nazaj. In se mu povrniti morebitne neizplačane plače oziroma druge bonitete.
- Za ves čas opravljanja dela za nazaj mora delodajalec študenta, ki uveljavlja pravice dela z elementi delovnega razmerja, prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti.
- Študent za ves čas tako opravljenega dela dobi vnaprej dogovorjeno plačilo. Ta ne sme biti nižji od zajamčene minimalne osnovne plače.
- Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.
Delodajalec je dolžan izpolniti svoje obveznosti do študenta v roku 8 dni od prejema pisne zahteve. Če se to ne zgodi, lahko študent predlaga posredovanje delovnega inšpektorata. Oziroma, če to ne privede do izpolnitve obveznosti delodajalca, lahko študent na pristojnem delovnem in socialnem sodišču sprožiti delovni spor. V katerem zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja in izplačilo vseh terjatev za to obdobje. Dokazovanja obstoja delovnega razmerja je treba pred sodiščem uveljaviti najkasneje v 30 dni po prenehanju delovnega razmerja.
Kršitve pri opravljanju študentskega dela
Večina mladih svoje delo opravi in prejme plačilo brez zapletov, kar pripisuje e-študentski servis dobro urejeni zakonodaji, obveznemu evidentiranju delovnega časa ter dejstvu, da študentsko delo prinaša tudi pokojninsko dobo.
Inšpektorat za delo sicer zazna nekaj kršitev, vendar največji izziv ostajajo druge, manj regulirane oblike dela, kjer nadzor ni tako učinkovit. Pozitivna zakonodaja in praksa delodajalcev, ki mladim priznavajo delovno dobo iz študentskega dela, dodatno spodbujata zakonito izvajanje študentskega dela. Študentski servisi dodatno zmanjšujejo tveganje s preverjanjem delodajalcev že pred izdajo napotnice.
Inšpektorat RS za delo (IRSD) je v letu 2022 ugotovil 2.414 kršitev glede opravljanja dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub ob obstoju elementov delovnega razmerja, pri čemer pa ne vodijo ločeno podatka o tem, »kakšna vrsta pogodbe civilnega prava je bila sklenjena, zato nimamo podatka o tem, koliko od teh 2.414 kršitev se je nanašalo na delo študentov. V letu 2022 je bilo ugotovljenih 29 tovrstnih kršitev,« so povedali.
Če delodajalec sklene pogodbo za določen čas v primerih, ko po zakonu to ni dopustno, ali če ti razlogi v konkretnem primeru niso tudi dejansko obstajali, se šteje, da je takšna pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom in se že po zakonu šteje, da je sklenjena za nedoločen čas. Delavec lahko ves čas trajanja delovnega razmerja zahteva ugotovitev takšne transformacije nezakonito sklenjene pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas,« so še pojasnili na IRDS.
Glavne statistične točke
- 2 od 10.000 dijakov ali študentov ostaneta brez plačila,
- 100 % obračunanih socialnih prispevkov iz študentskega dela je plačanih,
- 9 kršitev 211. člena ZDR-1 je bilo zabeleženih v letu 2023,
- 109 kršitev 13. člena ZDR-1 je bilo ugotovljenih v letu 2023 (ne ločijo po pogodbah),
- 2,5 meseca pokojninske dobe v povprečju pridobi dijak ali študent na leto prek študentskega dela,
- vedno več delodajalcev mladim prizna delovno dobo iz študentskega dela pri prvi zaposlitvi.
Globe do 20.000 evrov
Delodajalec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zunaj primerov iz 54. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), sklene eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s 55. členom ZDR-1. Pri nezakonito sklenjeni pogodbi za določen čas ne upošteva posledice iz 56. člena ZDR-1, se kaznuje z globo od 3.000 do 20.000 evrov.
Vir statističnih podatkov: Dnevnik.si.
