Različni računalniški programi za preverjanje plagiatorstva so Univerzam v pomoč pri preverjanju oddanih nalog, s strani študentov. Dr. Milan Ojsteršek z Univerze v Mariboru je na svojem predavanju o plagiatorstvu razložil, na kakšne načine delujejo ti programi.
Uporabljajo se naslednje metode za preverjanje plagiatorstva:
- izračun zgoščenih vrednosti na n besedah ali z uporabo tehnik procesiranja naravnega jezika,
- določanje vreče besed iz dokumenta in uporaba statističnih metod primerjanja podobnosti dokumentov ali odstavkov,
- ugotavljanje zaporedja citiranja,
- ugotavljanje stila avtorja,
- uporaba pomenskih podpisov na odstavkih besedila in določanje najdaljših skupnih podnizov med dvema dokumentoma.
Programi za preverjanje plagiatorstva
Da preverite svoje delo, lahko uporabite brezplačne programe, ki primerjajo besedila, kot so:
- Chimpsky
- CitePlag
- CopyTracker
- eTBLAST
- Plagiarism Detect
- Plagium
- The Plagiarism Checker
- SeeSources.
Ker so fakultete vse bolj stroge glede preverjanja plagiatorstva, pred pisanjem diplomske naloge podrobno preglejte navodila svoje fakultete, kako citirati, ter se jih med pisanjem dosledno držite. Tako pri vaši diplomski nalogi s plagiatorstvom ne bo problema.
Obstajajo tudi plačljivi:
- Attributor,
- Copyscape.
- Ithenticate,
- Turnitin,
- Plagiarismdetect,
- PlagTracker,
- PlagScan,
- Safe Assign,
- Veriguide.
Poznamo tudi programe, ki primerjajo programsko kodo, kot sta Jplag in MOSS.
Programi, ki preverjajo besedila in ustreznost citiranja, lahko tako ugotovijo npr. 15-odstotno ujemanje, kar pomeni, da se 15 % vašega besedila ujema z deli drugih besedil iz knjig, spletnih strani, znanstvenih člankov, tujih diplomskih del in drugih. Program “Turnitin bo zaznal ujemanje z deli drugih študentov že npr., ker bo v obeh nalogah na naslovnici napisano Univerza v Ljubljani. Ojsteršek dodaja, da so ti programi pri preverjanju omejeni z bazo podatkov, ki jo imajo na voljo. Odstotek o prekrivanju vsebine je treba skrbno interpretirati, odvisni so tudi od stroke (npr. v pravu je lahko odstotek prekrivanja velik, saj je treba zakonodajo, ki jo neko delo obravnava, dobesedno navajati, pa dokument kljub temu še ni plagiat, opozori Bernarda Korez, univ. dipl. bibl., Univerzitetna knjižnica Maribor.
»Mejni deleži podobnosti niso določeni, saj je kritični delež podobnosti zelo odvisen od vsebinskega področja dela. Podobnost dela vsebine dveh del ne pomeni plagiata, če je uporabljeno delo pravilno navedeno/citirano. Posebej moramo poudariti, da programske opreme niso namenjene dokončni odločitvi o tem, ali je delo plagiat, ali so viri ustrezno citirani. To je le orodje, ki prikaže podobnost vsebine. Šele pregled mentorja ali imenovane komisije da končno presojo, ali je delo ustrezno,« je pojasnil prof. dr. Goran Turk.
