Kdo ima pravico do sobe in kaj je prednostna lista?
Prednostna lista je pripravljena na podlagi števila točk, ki so ga dosegli prosilci za sprejem v študentski dom. Študenti, ki dosežejo največ točk, se uvrstijo na prva mesta na prednostni listi in so posledično tudi najprej povabljeni na vselitev v študentski dom.
Študentski dom Ljubljana (ŠDL): na vselitev so napoteni le tisti študenti, ki prejmejo odločbo, da izpolnjujejo pogoje za subvencionirano bivanje. Prvi študenti so povabljeni na vselitev v sredini septembra, ostali pa potem glede na prosta mesta (prednostna lista se tedensko oziroma mesečno posodablja). V lanskem študijskem letu so na vselitev povabili vse študente, zadnji študenti s prednostne liste so se vselili konec maja. Glede na število prispelih vlog in število prostih ležišč bo podobna situacija tudi v tem študijskem letu.
Študentski dom Maribor (ŠDM): študente na samo vselitev v dom vabijo glede na razpoložljivo število prostih ležišč in glede na mesto, na katerem so na prednostni listi – torej več točk imate, prej boste na vrsti.Vsako leto povabijo na vselitev vse študente, ki prejmejo odločbo o izpolnjevanju pogojev za vselitev, praviloma zadnje povabijo v oktobru ali novembru.
Študentski domovi Univerze na Primorskem (ŠD UP): na prednostno listo so uvrščeni študenti, ki že izpolnjujejo pogoje in tisti, ki potrebujejo le še status študenta za doseg pogojev. K vselitvi bodo povabljeni študenti, ki bodo izpolnjevali vse pogoje. (Novi podatki iz prošenj lahko vplivajo na število točk.)
Nekateri novinci, ki niso takoj povabljeni na vselitev običajno že sklenejo pogodbe o najemu sobe pri zasebnikih in se kasneje na vselitev v študentski dom ne odzovejo.
Kaj lahko naredite, če ste zamudili rok za subvencijo?
Prva možnost je, da oddate izredno vlogo kadarkoli med letom, po 1. oktobru. Vlogo oddate preko portala eVŠ. Dodati morate potrdilo o težkem socialnem ali zdravstvenem položaju. Na izjemne okoliščine se lahko sklicuje študent, ki je invalid po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, študent z najmanj trimesečno neprekinjeno odsotnostjo od študijske dejavnosti zaradi bolezni ali starševstva v času študija, študent, ki je prejemnik denarne socialne pomoči, študent z nezaposlenim vsaj enim od staršev ali skrbnikov, študent, ki je brez vsaj enega od staršev ali skrbnika ali študent, ki je v rejništvu.
V Pravilniku o subvencioniranju bivanja je dana možnost, da študentski domovi tudi med letom objavijo dodatni razpis za sprejem, če so na razpolago proste postelje, zato redno spremljate spletno stran študentskih domov. Če bo objavljen Dodatni razpis, se boste lahko prijavili po enakem postopku, kot na redni razpis.
Lahko sredi leta subvencijo za študentski dom zamenjate za subvencijo pri zasebniku? Kaj pa obratno?
Če želite zamenjati subvencijo v študentskem domu za subvencijo pri zasebniku, se oglasite v Pisarni za študentske domove, kjer vam bodo dali podrobnejša navodila.
Za obraten primer, torej če želite od zasebnika v študentski dom:
ŠDL: najprej odstopite od pogodbe pri zasebniku (obrazec je dosegljiv na spletni strani ŠDL, pošljete ga v Pisarno za zasebnike). Subvencija pri zasebniku vam preneha ob koncu tekočega meseca, ko Pisarna prejme obrazec s sporazumnim odstopom od pogodbe, na katerem sta podpisana tako študent kot najemodajalec. V primeru, da je odstop enostranski, stopi v veljavo šele s koncem naslednjega celega meseca po mesecu, v katerem zavod prejeme odstop od pogodbe pri zasebniku. S potrdilom, ki vam ga izda Pisarna za zasebnike, da je odstop potrjen, se potem oglasite v Pisarni za študentske domove.
V Mariboru ni subvencij za bivanje pri zasebniku, lahko pa menjate subvencijo za študentski dom za bivanje v zasebnem ali v dijaškem domu. V tem primeru spremembo napoveste v Pisarni za študentske domove, kjer prejmete vsa navodila. Menjava je možna s 1. v mesecu, odpovednega roka za izselitev iz javnih študentskih domov ni.

S cimrom/cimro se nikakor ne ujamete. Ali se lahko preselite med letom?
Vsak študentski dom ima svoja pravila.
ŠDL: stanovalci lahko zamenjate sobo kadarkoli med letom, če so na razpolago primerne kapacitete. Izjema je čas, ko poteka intenzivno vseljevanje novincev. Postopek preselitve opredeljuje 18. člen Domskega reda. Stanovalec preda oskrbniku doma čisto in vzdrževano sobo in morebitne skupne prostore v apartmaju. Oskrbnik pripravi zapisnik o stanju sobe, skupnih prostorih in inventarju. Nato stanovalec vrne ključe in posteljnino ter izseli svojo lastnino. Naslednji korak je zglasitev v Pisarni, kamor se stanovalec odpravi z zapisnikom in prejme morebiti poračun nastale razlike iz naslova stanarin, zaračunan mu je še strošek preselitve in morebitna potrebna odjava in prijava novega začasnega prebivališča. Prejme tudi zapisnik, s katerim lahko pri oskrbniku doma prevzame ključe za novo sobo.
ŠDM: študent, ki se med letom želi preseliti, mora oddati prošnjo za preselitev (obrazec je v referatu in na spletni strani), in sicer do 25. v mesecu. Preselitve v ŠDM so vsak mesec okrog 1. v mesecu; študenti se lahko preselijo enkrat v študijskem letu. Obstaja tudi možnost izredne preselitve izven rednih preselitvenih rokov, vendar mora študent vložiti prošnjo, s katero izkazuje upravičene razloge za preselitev.
(Štiri preselitvene roke imajo tudi v Kranju (praviloma november, januar, marec in maj).)
Ali lahko sredi študijskega leta zapustite študentski dom?
Iz doma se lahko izselite kadarkoli. Če se želite nato ponovno vseliti, morate počakati na razpis in vložiti prošnjo za sprejem – kot novinec. To velja za vse študentske domove.
Kaj se zgodi, če se prepišete? Morate dom samo podaljšati ali zaprositi na novo?
Ob prepisu se študentje izpišejo iz starega programa in ob tem izgubijo status študenta, ter s tem pravico do subvencioniranega bivanja (velja za ŠDL in ŠDM).
ŠDL: prepisovalcem se iz študentskega doma ni treba izseliti, vendar morajo za obdobje od izpisa oziroma izgube statusa do 1. oktobra plačevati ekonomsko ceno, od 1. oktobra do ponovnega podpisa pogodbe po subvencionirani ceni, pa ceno bivanja. Študenti, ki so se prepisali, morajo za prihodnje študijsko leto vložiti prošnjo za sprejem in počakati na napotitev na podpis pogodbe za subvencionirano bivanje.
ŠDM: prepisovalcem se iz študentskega doma ni treba izseliti, vendar morajo za obdobje od izpisa oziroma izgube statusa do ponovne uveljavitve subvencije plačevati subvencionirano ceno + nadomestilo subvencije (21,50 €). Študenti, ki so se prepisali, morajo za prihodnje študijsko leto vložiti prošnjo za sprejem, ki je obravnavana enako kot pri vseh novincih. Ko prejmejo napotitev na vselitev, v referatu podpišejo pogodbo o subvencioniranem bivanju.
V Kranju in na Primorskem je dovolj, da vložite prošnjo za podaljšanje.
Na ŠDL razlagajo, da načeloma velja, da lahko bivate v študentskem domu, dokler imate urejen status študenta. To velja tudi v primeru prepisa. Enako velja tudi v zaključnem letu študija, po tem, ko diplomirate in se vpišete na višjo stopnjo študija.

Kaj se zgodi z vašo sobo, če odhajate na izmenjavo v tujino?
Če se odpravite na študijsko izmenjavo v tujino za več kot dva meseca, ste dolžni podpisati sporazum o začasni izselitvi in mirovanju pravice bivanja. V ŠDL in ŠDM morate vložiti prošnjo za začasno izselitev z dokazilom o študiju v tujini (priporoča se »learning agreement«), pred začasno izselitvijo. Začasno izselitev uredite v sprejemni pisarni. Ko se vrnete in izpolnjujete pogoje za podaljšanje bivanja, se lahko ponovno vselite, v ŠDL in ŠDM vas vselijo na eno izmed prostih ležišč.
Kako se podaljša bivanje v študentskem domu?
Razpis vsako leto predvidoma izide 1. junija in traja do 16. avgusta. Prošnjo za podaljšanje in sprejem študent odda preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ, ki se izpolnite elektronsko na http://portal.evs.gov.si/bivanje. Študent se lahko prijavi s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali brez kvalificiranega digitalnega potrdila (z uporabniškim imenom in geslom), skladno z določili razpisa, kjer je opredeljen tudi način posredovanja potrebnih prilog. Študentom svetujemo, da si natančno preberete razpis.
Izvleček pravil študentskih domov po Sloveniji:
Kot stanovalci ste dolžni redno skrbeti za red in čistočo v sobah, skupnih prostorih in okolici doma, varčno rabiti vodo in električno energijo, redno zaklepati vrata sobe, skrbeti za svoje premoženje, ne zlorabljati inventarja v domu, poravnati ugotovljeno škodo, skrbeti za varnost in izklapljati električne naprave, zapirati okna in vodovodne pipe, odstranjevati pokvarljivo hrano in ločevati smeti. Vsak stanovalec lahko sočasno prenočuje po enega obiskovalca. V domskem redu boste našli navodila, kakšen je postopek (po navadi je treba prijaviti prenočevanje obiskovalca v sprejemni pisarni) in koliko dni v mesecu lahko pri študentu prespi zunanji obiskovalec. V naselju in domovih mora biti red in mir, zlasti med 22. in 6. uro. Za druženje stanovalcev so v domovih določeni skupni prostori. V njih so dovoljene interne zabave za stanovalce in njihove prijatelje, pod pogojem, da mora biti organizator zabave stanovalec doma. Zabava mora biti prijavljena. Ne glede na vsa napisana pravila je najbolj pomembno, da veste, da morate spoštovati osebnost in svobodo drugih. Bodite v dobrih odnosih s svojimi »sosedi«, glede sobivanja se dogovarjajte med seboj. Do drugih se vedite tako, kot bi želeli, da se oni vedejo do vas.
Kako se uredi začasno bivališče?
V študentskih domovih prijavijo vaše začasno bivališče na ustrezni upravni enoti. Prijavo o začasnem bivališču obnavljajo na vsaki dve leti do izselitve. Ob izselitvi začasno bivališče odjavijo. Potrdilo o začasnem prebivališču dobite na upravni enoti. Če bivate pri zasebniku, morate prijavo začasnega bivališča urediti sami.