1. Ne prenaglite se
Večina ima pred dejanskim začetkom študija nerealne predstave o študiju, ki temeljijo na izkušnjah drugih in lastnih površnih sodbah. Kar hitro pa se slika skristalizira. Mnogo je takšnih, ki se sprašujejo ali so sploh na pravi poti, saj realnost ne ustreza njihovemu zamišljenemu scenariju. Kljub začetnemu razočaranju, pa ni priporočljivo že po mesecu dni delati zaključkov, da »to pa res ni to«, saj je vstop v študijsko obdobje povezan tudi s čustvenimi komponentami in stresom, ki vplivajo na učinkovito presojo. Padec na prvem izpitu je vsekakor lahko boleč, vendar nikakor ni zadosten razlog za menjavo fakultete. Šele ko se boste »ustalili« in s polno paro zajadrali v študentski ritem, boste lahko delali realne račune o tem, ali je izbrani študij res neprimeren za vas.
2. Ugotovite, kakšno kariero bi radi gradili
Študij mora biti povezan z vašimi zanimanji, osebnostmi značilnostmi in kompetencami. Najpomembnejše je ugotoviti, kaj sploh lahko kot diplomant izbranega študija v življenju počnete. Večina programov je široko usmerjenih in vam dajo znanje za opravljanje najrazličnejših del. Če boste na primer diplomirali na Pravni fakulteti in si sebe ne predstavljate pri opravljanju tipično pravniških del, imate možnosti še na področju kadrovanja, medijev ipd. Jasno si zamislite sebe čez 5, 10, 15 let. Kaj bi radi delali? Kakšne so vaše želje? Pomislite, katero je tisto delo, ki bi ga lahko z zavzetostjo opravljali po več ur skupaj, pa bi iz vas še vedno kipele iniciativne in kreativne ideje, storilnost in motivacija pa ne bi upadli. Če lahko z diplomo sedanje fakultete dosežete vašo sanjsko kariero, ste vsekakor na pravi fakulteti.
3. Preglejte predmetnik za vsa tri/štiri leta
Ponavadi je prvi letnik najbolj nezanimiv, saj predstavlja teoretično osnovno nadaljnjemu študiju. Teorija se vam bo mogoče zdela neuporabna in dolgočasna, vendar se morate zavedati, da se boste med študijem pogosto morali prebijati tudi skozi goro nezanimive literature. Naj vas v trenutkih obupa motivira vaš končni cilj. V višjih letnikih se izoblikujejo študijske smeri s podajanjem specifičnih in zato bolj uporabnih znanj.
4. Vprašajte starejše kolege, kakšen je njihov delovni dan
Za boljšo predstavo o tem, kaj vas čaka po koncu študija, se povežite s starejšimi diplomanti. Prosite jih, naj vam opišejo tipičen delovni dan – ali gre za delo s strankami, ali veliko hodijo po terenu, ali so pred računalnikom, ali je delo dinamično ipd. Na takšen način si boste ustvarili približno sliko potencialnih zaposlitev ter ugotovili, če v tej sliki vidite tudi sebe.
5. Preizkusite se v praksi
Na podlagi besed starejšega kolega ste si ustvarili sliko, ki vas je navdušila. Ker pa samo lastna izkušnja nudi realno vedenje, se podajte sami v te vode. Mogoče boste morali prakso opravljati že v okviru študija, zato se pravočasno povežite s tistimi delodajalci, pri katerih si želite delati. Redno pregledujte spletne strani študentskih servisov, saj je lahko prav danes na seznamu ponudnikov dela vaša sanjska zaposlitev. Če se boste na svojem izbranem področju preizkusili v praksi, boste pred bodočimi delodajalci delovali veliko bolj samostojni in samozavestni, iz vas pa bo vela odločnost glede gradnje vaše karierne poti.
6. Ste sledili korakom od ena do pet, pa še vedno menite, da »to ni to«?
Prepišite se drugam, vendar res šele po tehtnem premisleku in z nedvoumno ugotovitvijo, da s sedanjim študijem svojih resničnih ciljev ne boste mogli uresničiti. Če pa še vedno niste prepričani, kaj si želite početi, pa si lahko vzamete enoletno pavzo. Izkoristite jo za odkrivanje svojih potencialov in ciljev, naberite si delovnih izkušenj na področjih, ki so vam blizu, ali pa čas izkoristite za samospoznavanje. Pomagajo vam tudi svetovalne pisarne na fakulteti ali druge svetovalnice.
