Vodič po mlečnih izdelkih

Toda, kateri od teh izdelkov so najboljši za nas? In ali je mleko sploh primerno za odraslega človeka?

MAŠČOBE V MLEKU IN MLEČNIH IZDELKIH

Če najprej pogledamo mleko in njegovo vsebnost maščobe, Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije razlaga, da je vsebnost maščobe v mleku delež celokupnih maščob v 100 delih mleka: »Za zdravo prehranjevanje potrebujemo maščobe, koliko in katere užijemo, pa je odvisno od posameznikovega zdravega življenjskega sloga.« V decilitru 3,6-odstotnega mleka je skoraj 3,7 grama maščobe. Če je temu mleku odvzeta laktoza, to še vedno opravlja svojo funkcijo, saj samemu mleku ni ničesar odvzetega, le laktoza je encimsko razstavljena na njeni osnovni molekuli, to sta galaktoza in glukoza, ki pa sta še vedno v mleku, le da je to po okusu malce bolj sladko. Kako pa je z UHT- oz. homogeniziranim mlekom? To ni škodljivo za zdravje, saj je edini vpliv homogenizacije na hranilno vrednost mleka v tem, da se maščobe v takšnem mleku hitreje in bolje prebavijo na osnovni kemični spojini, to sta glicerol in maščobne kisline, ki jih nato telo absorbira. Homogenizacija je namreč tehnološki postopek, v katerem se maščobne kroglice v mleku fizično razbijejo na približno polovico njihove velikosti.

MASLO ALI MARGARINA?

Če se sprašujete, ali bi raje uporabili maslo ali margarino, je to vaša odločitev. Petermanova namreč razlaga, da sta tako maslo kot margarina živili z veliko maščobe, način prehranjevanja in življenjski slog pa je izbira posameznika. Maslo vsebuje nekatere vitamine, margarini pa so dodane različne funkcionalne snovi, med drugim tudi taka za zmanjševanje holesterola. Na vprašanje, ali ta res deluje, enoznačnega odgovora ni, saj na višino holesterola vpliva več dejavnikov, od načina prehranjevanja, življenjskega sloga do vnosa nasičenih maščobnih kislin. Petermanova tu dodaja, da človek tudi sam proizvaja svoj holesterol in to skoraj neodvisno od zaužitega. Tu so še jogurti z mlečnimi kulturami oz. probiotični jogurti, za katere pa zdravstvene trditve znanstveno še niso utemeljene.

MLEKO – DA ALI NE?

Na Gospodarsko interesnem združenju mlekarstva Slovenije (GIZ mlekarstva) vsakodnevno uživanje mleka in mlečnih izdelkov priporočajo. »Mleko in mlečni izdelki so del zdrave in uravnotežene prehrane. Poleg energije dajejo organizmu pomembne hranilne snovi, ugodno vplivajo na stabilnost zdrave črevesne mikroflore, saj so mlečnokislinske bakterije njegov sestavni del.« Trdijo, da na pozitivne učinke mleka vpliva njegova zgradba, saj je sestavljeno iz beljakovin, mlečnih maščob, mlečnega sladkorja oz. laktoze, mineralnih snovi, vitaminov, encimov in vode. Beljakovine naj bi kot vir aminokislin pomagale pri izgradnji tkiva, oskrbele mišice z energijo, sodelovale pri transportu vitamina A po telesu, izgradnji kosti in krepitvi imunskega sistema, hkrati pa so vir biološko aktivnih peptidov. Ti ugodno učinkujejo na srčno-žilni, prebavni, imunski in živčni sistem. Laktoza pa je pomemben vir energije, pospešuje delovanje prebavnega trakta in povečuje sposobnost telesa za vezavo fosforja in kalcija. Mlečna maščoba organizem oskrbuje z energijo, naše telo pa naj bi jo lažje prebavljalo kot maščobo živalskega izvora. V mleku so tudi minerali, kot so kalcij, kalij, magnezij, cink in fosfor, vsebuje vitamine A, B12 in riboflavin ter ima idealno kombinacijo beljakovin, ki so ključne za obnovo in rast mišic. Mleko je lahko prebavljivo, tako ga priporočajo tudi za športnike.

INTOLERANCA

Na GIZ-u pa priznavajo, da se lahko ob zaužitju mleka ali mlečnih izdelkov alergija na mlečne beljakovine kaže skozi dermatološke, prebavne ali dihalne težave, prav tako ni primeren za ljudi z laktozno intoleranco. Mlečna maščoba pa kor vir nasičenih maščobnih kislin predstavlja dejavnik za tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja in drugih kroničnih obolenj. Tako na GIZ-u priporočajo uporabo masla in smetane, seveda v zmernih količinah, ter dodajajo: »Ljudje naj bi zaradi ustrezne sestave mleko in mlečne izdelke uživali vsak dan. Zdrava prehrana tako priporoča dve do tri enote mleka, jogurta, skute ali sira na dan.« Prav tako pa opozarjajo, da se skladno z zakonodajo Evropske unije izraz mleko uporablja zgolj za izloček oz. produkt mlečne žleze, torej od ljudi ali živali, vse, kar izhaja iz rastlin, pa imenujemo napitek. Tako je namesto izraza sojino mleko primernejši izraz sojin napitek.

IZVOR “MLEKA”

Strokovnjakinja za prehrano Alja Dimic iz centra prehranske terapije Holistic pravi, da mleko ni zdravo živilo ne za odraslega človeka ne za otroka. Za dojenčke je zdravo edino materino mleko. Kravje mleko pa po njenih besedah vsebuje veliko nasičenih maščob, ki povišajo holesterol in pritisk v krvi, v presežkih je rakotvoren. Lahko je vzrok za alergije, vnetja, depresije, migrene, za težave s kožo, nohti in lasmi, hormonskimi neravnovesji in prekomerno težo. Prav tako povzroča osteoporozo, do katere pride zaradi pomanjkanja kalcija. »Čeprav mleko vsebuje veliko kalcija, telo za prebavo prevelikih količin živalskih beljakovin tega porablja iz kosti,« razlaga Dimiceva in dodaja, da je za slabo vezavo kalcija krivo tudi pomanjkanje drugih mineralov, s katerimi se veže kalcij, kot so silicij, vitamina K in D, cink, bor in magnezij. Strokovnjakinja priporoča uživanje rastlinskega mleka, kot je ovseno, riževo, proseno ali mandljevo.