Fakulteta za računalništvo in informatiko

Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ima za glavno dejavnost vzgojo računalniških strokovnjakov različnih profilov. Oblike izobraževanja se razlikujejo med seboj po obsegu, zahtevnosti, načinu izvajanja in številu udeležencev. Poleg rednega izobraževanja skrbi fakulteta še za dopolnilno izobraževanje računalniških strokovnjakov, kot tudi strokovnjakov drugih strok, ki potrebujejo znanje informatike. Prav posebna in zelo osebna pa je vzgoja mladih raziskovalcev, ki se med podiplomskim študijem pod mentorstvom univerzitetnih profesorjev uvajajo v raziskovalno in znanstveno delo.

Vir: www.fri.uni-lj.si

Dodiplomski programi:

• Računalništvo in informatika (3 leta)
• Računalništvo in informatika VS (3 leta)
• interdisciplinarni program Računalništvo in matematika v sodelovanjus Fakulteto za matematiko in fiziko (3 leta)

Podiplomski študij:

• Računalništvo in informatika (II. stopnja)
• Računalništvo in matematika (II. stopnja; interdisciplinarno)
• Pedagoško računalništvo in matematika (II. stopnja; interdisciplinarno)
• Kognitivna znanost (II. stopnja; interdisciplinarno)
• Računalništvo in informatika (III. stopnja)

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura in 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 20 % poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % maturitetni predmet (računalništvo, matematika ali fizika, izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi).
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir računalništva in informatike (UN)
Zaposlitev: načrtovanje, sistemski inženiring pri eksploataciji in prodaji sodobne informacijske tehnologije, postavljanje računalniških sistemov, operativno vodenje nalog na področju računalništva, informacijski sistemi v gospodarstvu, upravi in družbenih dejavnostih; področja dela v informacijski tehnologiji, kjer bodo zaradi dobrega poznavanja teoretičnih osnov in matematike zmožni hitrega obvladovanja novih spoznanj in dosežkov

Robi Dovžan, smer: Računalništvo in informatika, 2. letnik
»Tedensko za študij porabim približno 5–10 ur za sledenje tekoči snovi ter izdelavi domačih nalog (programiranje, računske vaje). Za izpit se začnem pripravljati vsaj teden prej (odvisno od zahtevnosti predmeta). Učim se sproti in pred izpitom. Večino študentov oviro predstavlja fizika. Po mojem mnenju zaradi pomanjkljivega znanja matematike – uporaba odvoda in integrala v fiziki. Med težje predmete bi uvrstil še programiranje (I in II), v katera pa je treba vložiti več časa. Za učno gradivo je dobro poskrbljeno. Velika večina predmetov se da opraviti brez knjig – zadošča gradivo na spletni učilnici ter snov, ki je obravnavana na vajah. Stari kolokviji/izpiti so objavljeni na spletni učilnici. Na samem programu je teorije kar veliko. Med zanimivejše predmete bi uvrstil računalniške komunikacije, ki odprejo pogled v svet interneta. Prisotnost na predavanjih ni obvezna, medtem ko so vaje obvezne pri večini predmetov. Faks ponuja veliko odprtih in prijaznih ljudi, ki so pripravljeni pomagati na enem mestu. Žurov na našem faksu je manj kot na ostalih. Poleg študija ne delam, saj je dela z rednim študijem več kot dovolj.«

Matija Andrejčič, smer: Računalništvo in informatika UN
»Sprejemnih izpitov ni, običajno pa so omejitve vpisa. Na faksu je veliko sprotnega dela, kot so domače in seminarske naloge, s čimer se hkrati pripravljaš na kolokvije in izpite. Knjige za študij so na voljo v knjižnici, pri večini predmetov pa profesorji posredujejo gradivo preko spletne učilnice. Stari izpiti so na voljo na FRI forumu. Pri vajah je obvezna 80 % prisotnost, medtem ko predavanja niso obvezna, vendar njihovo obiskovanje močno priporočam. V 1. letniku največ težav predstavljata programiranje za gimnazijce in matematika za študente, ki prihajajo iz poklicnih šol. Če si resen študent, ti prostega časa ne ostane veliko, vendar pa se kljub temu najde tudi čas za šport in druženje s prijatelji. Programiranje me zelo zanima, zato po končani srednji računalniški šoli nisem imel pomislekov o izbiri študija.«

Matevž Černe, smer: Računalništvo in informatika UN
»Na našem faksu po mojem mnenju ni težkih predmetov, so le bolj ali manj zahtevni, največ težav pa povzročata študentom predmeta arhitektura računalniških sistemov in organizacija računalniških sistemov. Prisotnost na predavanjih ni obvezna, jo pa priporočam, medtem pa so vaje obvezne. Najbolj zanimiv predmet mi je poslovna inteligenca, ker daje profesor veliko primerov iz realnosti. Dnevno porabim za študij približno šest ur na dan, pred izpiti pa se učim okoli dve uri, saj se učim sproti. Za učenje uporabljam predvsem skripte in zapiske, ki se jih lahko dobi na spletu (FRI info, e-studij), po navadi pa imamo na faksu tudi sejem rabljene literature. Na ta faks sem se vpisal, ker je bila to moja dolgoletna želja že od začetka srednje šole, v načrtu pa imam, če bo le mogoče, tujino.«

INTERDISCIPLINARNI UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): RAČUNALNIŠTVO IN MATEMATIKA (v sodelovanju s Fakulteto za matematiko in fiziko)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura, 20 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh pri matematiki v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 30 % poklicna matura, 30 % uspeh pri maturitetnem predmetu, 20 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir računalništva in matematike (UN)
Zaposlitev: načrtovanje, sistemski inženiring pri eksploataciji in prodaji sodobne informacijske tehnologije, postavljanje računalniških sistemov, operativno vodenje nalog na področju računalništva, informacijski sistemi v gospodarstvu, upravi in družbenih dejavnostih; področja dela v informacijski tehnologiji, kjer bodo zaradi dobrega poznavanja teoretičnih osnov in matematike zmožni hitrega obvladovanja novih spoznanj in dosežkov

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir računalništva in informatike (VS)
Zaposlitev: načrtovanje, sistemski inženiring pri eksploataciji in prodaji sodobne informacijske tehnologije, postavljanje računalniških sistemov, operativno vodenje nalog na področju računalništva, informacijski sistemi v gospodarstvu, upravi in družbenih dejavnostih; področja dela v informacijski tehnologiji, kjer bodo zaradi dobrega poznavanja teoretičnih osnov in matematike zmožni hitrega obvladovanja novih spoznanj in dosežkov

Miha Lampret, smer: Računalništvo in informatika, absolvent
»Mislim, da je poudarek na praksi in sprotnem delu (vaje, naloge, projekti, seminarske). Pri večini predmetov je sprotno delo tudi obvezno in pogoj za izpit. Za naloge sem povprečno porabil 8ur/teden. Najtežji predmeti v 1. letniku so operacijski sistemi (sprotno delo), računalniške komunikacije (zahteven izpit), verjetnost in statistika (sprotno delo in obširnost). Večino literature se lahko izposodi na samem faksu. Izpiti in ostala gradiva so po navadi v spletni učilnici. Najbolj zanimivi predmeti so mi bili diskretne strukture, operacijski sistemi, programiranje 1 in grafično oblikovanje. Obvezne so večinoma vaje, predavanja pa ne. V prvem letniku je za razumevanje dobro hoditi na vsa predavanja. Glede na to, da smer ponuja veliko izbirnih predmetov, lahko vsak najde, kar ga zanima v zvezi z računalništvom. Več prostega časa mi preostane med vikendi. Ob študiju delam in se ukvarjam s hobiji. Fakulteta organizira dodatne dejavnosti, ki pa se jih ne udeležujem.«

Miha Oražem, smer: Računalništvo in informatika VS
»Bodočim študentom svetujem, da si vzamejo čas in delajo obveznosti sproti. Za faks dnevno ne porabim veliko, ponavadi med vikendom naredim domače naloge ali seminarske, ki so mi dodeljene. Pri večini predmetov imamo 3 ure predavanj, kjer se prisotnost ne preverja, in 2 obvezni uri vaj tedensko. Obstaja tudi možnost izbire tehničnih predmetov, pri katerih je poudarek na praktičnem delu. Najbolj pozitivna stvar je ta, da si v 2. in 3. letniku sam sestaviš predmetnik. To prinese dobre in slabe stvari, npr. vaje in predavanja se ti lahko prekrivajo. Učim se le pred izpitom, gradivo pridobim na FRI forumu, Facebook strani, skripte in teste pa imamo tudi v spletni učilnici. V 1. letniku največ težav povzroča predmet osnove verjetnosti in statistike, težek je predvsem zaradi zahtevnosti snovi. V višjih letnikih pa je zahtevnost odvisna od izbire predmetov.«

Matjaž Ravbar, smer: Računalništvo in informatika VS
»Na našem faksu si težko privoščiš delo, če želiš redno opravljati svoje obveznosti, saj so predavanja porazdeljena čez cel dan. Dnevno mi delo za faks vzame štiri ure, za izpite pa se učim kampanjsko, veliko stvari pa se naučimo sproti pri vajah. Največ izzivov imajo študenti pri predmetu diskretne strukture, je pa zahtevnost predmetov odvisna od tega, koliko časa nameniš določenemu predmetu in kaj te zanima. Za učenje uporabljam večinoma skripte profesorjev, zapiske, včasih tudi kakšno knjigo. Prisotnost na predavanjih priporočam, čeprav je večina profesorjev ne preverja in ne zahteva. Na FRI sem se vpisal, ker me zanima računalništvo in ker si želim nadgraditi svoje, že pridobljeno znanje, prav tako pa je povpraševanja po našem kadru precej veliko.«

Število točk potrebnih za vpis