Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper

Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije – FAMNIT: Življenje, ki ga danes zaznamujejo hitre spremembe in presežki podatkov, zahteva fleksibilno znanje. Prav matematika, računalnitvo in informatika so tiste znanstvene discipline, ki nam zaradi ostrega treninga v algoritmičnem načinu razmišljanja, takšno znanje zagotavljajo. Hkrati nam omogočajo procesiranje velikih količin podatkov in njihovega spreminjanja v uporabno informacijo. Zato so te vede ključne pri spopadanju z najpomembnejšimi izzivi današnjega časa: dešifriranjem človeškega genoma, razvijanjem umetne inteligence, razumevanjem delovanja možganov.

Vir: www.famnit.upr.si

Dodiplomski programi:

• Matematika (slovenska in angleška izvedba)
• Računalništvo in informatika
• Biodiverziteta
• Sredozemsko kmetijstvo
• Bioinformatika
• Matematika v ekonomiji in financah
• Biopsihologija
• Aplikativna kineziologija

Podiplomski programi:

• Matematične znanosti (II. in III. stopnja)
• Računalništvo in informatika (II. in III. stopnja)
• Aplikativna kineziologija (II. stopnja)

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): MATEMATIKA (slovenska in angleška izvedba), MATEMATIKA V EKONOMIJI IN FINANCAH

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh pri matematiki v 3. in 4. letniku 20 % točk. Kandidati z opravljeno poklicno maturo so izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 30 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk, uspeh pri matematiki v 3. in 4. letniku 20 % točk.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani matematik (UN), diplomirani finančni matematik (UN)
Zaposlitev: matematika: računalniška in ostala podjetja ter ustanove, urad za statistiko, zavarovalnice, banke, borza, borzno-posredniške hiše, na področju teorije iger na srečo (npr. na loteriji, športni loteriji), ter na področju izobraževanja; matematika v ekonomiji in financah: banke, zavarovalnice, borze in borzno-posredniške hiše, pokojninski in zdravstveni skladi, javna upravi in agencije, logistični in industrijski sektor

Tena Manc, smer: Matematika v ekonomiji in financah, 2. letnik
»Študij je zahteven in je zato nujno potrebno sprotno delo. Za vsak izpit se pričnem učiti približno teden dni prej. Dnevno za študij porabim od dve do tri ure. Najtežja predmeta sta algebra 2 in programiranje, pri katerem je zelo priporočena prisotnost. Študijsko snov pridobivam večinoma prek interneta oziroma preko e- -učilnice, kjer nekateri profesorji objavljajo predavanja in članke. Prakse nimamo. Po diplomi se nameravam vpisati na magistrski študij. Ob študiju mi ostane veliko prostega časa, ki ga izkoristim za občasno študentsko delo in prostočasne aktivnosti. Študentskih žurov se ne udeležujem, vem pa, da se vsako leto prirejajo brucovanja in različne spoznavne zabave. Fakulteta in študij sta na visokem nivoju, tako da vam ne bo žal, če se odločite za vpis.«

Tilen Sabadin, smer: Matematika
»Za študij matematike porabim približno uro na dan, ki jo namenim večinoma reševanju dodeljene domače naloge. Za izpit se učim tri dni prej. Veliko je sprotnega dela, tako da se že s tem veliko sproti naučim. Najtežja predmeta sta programiranje 2 in verjetnost. V 1. letniku je najtežji predmet algebra 2 zaradi slabe razlage in abstraktnosti snovi. Za izpite se učim iz lastnih zapiskov in je zato prisotnost na predavanjih in vajah več kot dobrodošla. Prakse na naši smeri ni, imamo pa vaje, ki so neke vrste praktično usposabljanje. Vsak predmet je sestavljen iz predavanj in vaj v razmerju 2 : 1 (več je predavanj). Pozitivne strani mojega študija so kvalitetni profesorji ter osebni odnos med profesorjem in študentom, saj so skupine zelo majhne. Ostaja mi veliko prostega časa, ki ga izkoristim za študentsko delo. Študij si želim nadaljevati na 2. stopnji, vendar nisem prepričan, če bom ostal na isti smeri.«

UNIVERZITETNI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (slovenska in angleška izvedba), BIOPSIHOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk. Kandidati z opravljeno poklicno maturo so izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov:  diplomirani inženir računalništva in informatike (UN), diplomirani biopsiholog (UN)
Zaposlitev: računalništvo in informatika: računalniška in ostala podjetja ter ustanove, sistemska administracija, programiranje, snovanje informacijskih sistemov, izobraževanje; biopsihologija: psihološko svetovanje, raziskovalno-razvojna dejavnost, gospodarstvo in zasebni sektor (trženje, kadrovanje, razvojni oddelki), javni sektor (zdravstvo, šolstvo, socialno skrbstvo), nevladne organizacije, državna uprava

Tadej Dragutinovič, smer: Računalništvo in informatika
»Ko je izpitno obdobje, se na dan učim po 3 ure, med letom pa nekje pol ure. Najtežji predmeti na tem programu so matematični predmeti in v 1. letniku je za večino najtežji predmet analiza 1. Za učenje uporabljamo zapiske s predavanj in s spletne strani, stare teste pa lahko dobimo v e-učilnici ali od starejših študentov. Večina predmetov temelji na teoriji z malo prakse. Meni sta najzanimivejša predmeta programiranje 1, 2. Faks mi je zanimiv, saj s predavanj odnesem veliko znanja, negativna stran pa je, da so matematični predmeti obvezni. Če se pravilno organiziramo, nam ob študiju ostane ogromno časa, zato lahko tudi delamo. Študentski žuri na fakulteti so redki.«

Mikela Veren, smer: Biopsihologija
»Že na začetku sem se odločila, da se bom študiju zelo posvečala, vseeno pa mi zaradi sprotnega dela (seminarji, seminarske naloge, poročila) sprotno učenje redko kdaj uspe. Večina knjig je v angleščini, izposodimo si jih v knjižnici, sošolke, ki dobijo knjigo pred ostalimi, jo ponavadi tudi skenirajo, da dobimo gradivo vsi. Za najtežje predmete veljajo evolucijska psihologija v 1. letniku, psihologija družbe, psihofarmakologija zaradi obsega. Predavanja niso obvezna, vendar priporočam obisk, vaje in seminarji so, preverja se tudi prisotnost (80 %). Prakse je zelo malo, lahko si jo priskrbiš sam kot prostovoljec, pri tem ti lahko pomagajo tudi profesorji. Za ta faks sem se odločila zaradi širokega spektra znanj in predmetov, povezanih z medicino, psihologijo, nevrologijo. Urnik se stalno spreminja, vendar ne bi faksa zamenjala za nič. Dijakom svetujem, naj se zavedajo, da je to naravoslovni faks, kjer jim tudi z matematiko, kemijo in biologijo ne bo prizaneseno, vendar se vse da narediti.«

Martina Brajlih, smer: Računalništvo in informatika
»Odločitev za ta faks ni bila težka, saj vem, da želim v prihodnosti delati kot računalniški forenzik. Faks mi nudi dobre osnove za dosego mojega ciljnega poklica, pa tudi vzdušje je bolj sproščeno, saj nas je na fakulteti malo in smo ob morju. Na naši smeri je nekje 60 % prakse, ki je za nas zelo pomembna. Učim se po dve uri na dan, pri težjih predmetih, kot so algebra 2, podatkovne strukture in algoritmi, pa tudi nekoliko več intenzivnega učenja. V 1. letniku so najtežji predmeti sistemi 1 in programiranje 2. Večinoma se učim s prosojnic in iz knjig od predhodnikov, staro gradivo pa imamo k sreči v e-učilnici. Najcenejša oblika je fotokopiranje, kar delamo vsi. Mislim, da ni noben predmet obvezen, vendar je priporočljivo, da prihajaš. Prednost našega faksa je, da nas je malo in se vsi razumemo, starejši študentje nam pomagajo z različnimi informacijami. Po študiju bom opravila še magisterij v tujini.«

Aleksandar Todorović, smer: Računalništvo in informatika
»Sprejemni izpiti na Famnitu niso potrebni. Dnevno za študij porabim eno uro. Pred posameznim izpitom pa 5 ur dnevno. Učim se kampanjsko. Za večino študentov sta najtežja predmeta algebra 2 ter podatkovne strukture in algoritmi. Učim se iz skript oziroma zapiskov. Najtežja predmeta v 1. letniku sta sistemi 1 in programiranje 2. Težka ju naredita snov in profesor. Vse potrebno gradivo dobimo na internetu. Za knjige nisem zapravil nič. Razmerje med teorijo in prakso je nekje 50 : 50. Ostane mi zelo veliko prostega časa, tudi za delo. Študentski žuri na faksu so tudi v redu. Na našem faksu mi je všeč zaradi zelo osebnega pristopa do nas študentov ter odličnega osebja.«

UNIVERZITETNI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): BIOINFORMATIKA, BIODIVERZITETA, SREDOZEMSKO KMETIJSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni/poklicni maturi 70 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani varstveni biolog (UN), diplomirani inženir kmetijstva (UN), diplomirani bioinformatik (UN)
Zaposlitev: biodiverziteta: sektor za varovanje okolja in narave; sredozemsko kmetijstvo: področje rastlinske pridelave in trženja, predelave in prometa kmetijskih pridelkov, proizvodnja sadilnega materiala, žlahtniteljski centri, semenarne, drevesnice, laboratoriji za spremljanje kakovosti pridelkov ali področje zootehnike ter javne službe; bioinformatika: javna uprava, zdravstvene ustanove in farmacevtske družbe, zasebni in javni laboratoriji, nacionalne in mednarodne nevladne organizacije, pridelovalni in prehrambeni sektor, računalniška in ostala podjetja ter ustanove, pedagoško in raziskovalno področje

Tea Janko, smer: Bioinformatika
»Za študij bioinformatike porabim približno uro na dan – večinoma izdelujem pisne naloge, prebiram obvezno literaturo in programiram. Veliko je sprotnega dela in se zato za izpit pripravljam približno teden dni prej. Med najtežje predmete sodijo podatkovne strukture in algoritmi, verjetnost, osnove numeričnega računanja ter programiranje, kjer je veliko laže, če imaš določeno predznanje. Vsak predmet je sestavljen iz predavanj in vaj. Obvezne prakse nimamo, so pa pomembne laboratorijske vaje, ki ji predstavljajo približek. Pozitivne plati mojega študija so kakovostni profesorji ter kakovosten in perspektiven program s poudarkom na individualnem odnosu med profesorjem in študentom. Negativna plat so predavanja, ki so skupna za več smeri hkrati in kjer prihaja do razlik v predznanju. Ostaja mi kar nekaj časa za študentsko delo in žure.«

Domen Terkov, smer: Biodiverziteta
»Ta smer se mi je zdela zanimiva in zato sem se vpisal na ta faks, sedaj pa še na podiplomski študij. Najbolj zanimiv predmet se mi je zdela biogeografija, kjer je bilo veliko terenskih vaj. Fizika je eden težjih predmetov, zaradi profesorja, ki je zahteval preveč za našo smer. Dnevno sem za študij porabil eno uro in pred izpitom pa nekaj dni, po več ur na dan. Učil sem se iz knjig, skript in zapiskov, gradivo sem dobil na internetu, v knjižnici ter od bivših študentov. Fino je, da si na predavanjih prisoten, vendar niso obvezna, medtem ko vaje so. Brucovanje in spoznavni žur sta super. Včasih sem si med študijem poiskal tudi kakšno delo.«

Erik Antonac, smer: Bioinformatika
»Vsak dan za študij porabim dve uri, pred izpitom pa kakšen teden intenzivnega učenja, seveda je odvisno od izpita. Učim se iz zapiskov ter skript, med težje predmete pa spadata verjetnost in v 1. letniku analiza 1, zaradi vse teorije. Veliko gradiva imamo na e-učilnici in med študenti. Imamo nekje 70:30 razmerje med teorijo in prakso, med bolj zanimivimi predmeti so podatkovne strukture in algoritmi. Vaje so obvezne, predavanja večinoma ne, ampak priporočam obisk vsega. Zraven lahko delam med vikendi, žuri so v redu, imamo brucovanje, spoznavni žur in sodelujemo na desetki. Če so ti všeč biologija in matematika ter kemija, je to pravi faks. Vpisal sem se zato, ker se mi je zdel faks nekaj novega, zanimivega, za naprej je nekaj opcij, ampak še nisem prepričan, kam.«

UNIVERZITETNI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): APLIKATIVNA KINEZIOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi 70 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk. Kandidate z opravljeno poklicno maturo izbrejo glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 30 % točk.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani kineziolog (UN)
Zaposlitev: gospodarstvo in turizem, zasebni sektor (fitnes, wellness centri), javni sektor (resorna ministrstva, policija, vojska, civilna zaščita, reševalci, gasilci), zavodi za zdravstveno varstvo, zdravilišča in centri za rehabilitacijo, športni klubi in društva

Anja Andrenšek, smer: Aplikativna kinezologija
»Na dan porabim približno 10 ur za študij – obisk predavanj in vaj, naredim domače naloge, pregledam zapiske. Učim se sproti, pred izpitom intenzivneje. Za večino študentov so najtežji predmeti matematika, biokemija, anatomija in fiziologija. V 1. letniku pa anatomija, matematika, osnove atletike in kondicijska priprava. Gradivo dobimo od profesorjev, zapiske pa od starejših študentov. Knjig ni potrebno kupovati, saj jih lahko fotokopiramo. Predavanja niso obvezna, vendar priporočam prisotnost, na vajah pa je prisotnost obvezna. Meni so najbolj zanimivi predmeti, ki so povezani z didaktiko in pedagogiko. Faks mi je všeč, ker združuje veliko področij v eno in je zato zanimiv, združuje prakso in teorijo. Zanj sem se odločila, ker je edini pokrival moje interese. Na naši fakulteti ni veliko študentskih žurov, vendar so ti zato boljši. Prvi semester je ponavadi bolj natrpan kot drug, vendar lahko ob študiju vseeno obiskujem različne tečaje za masaže.«

Število točk, potrebnih za vpis