Fakulteta za humanistične študije Koper

Fakulteta za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem izobražuje na univerzitetni dodiplomski in podiplomski ravni ter se znanstveno in strokovno udejstvuje na družboslovnem in humanističnem področju. Pri tem izhaja iz vrednot, ki zagotavljajo kakovost delovanja: odličnost študijskih programov, razvoj infrastrukture in opreme, odličnost in harmoničnost kolektiva, strokovna rast in dobro počutje študentov, učinkovite povezave v okviru univerze, slovenskega in mednarodnega prostora ter zaposljivost študentov. Fakulteta je zato prepoznavna po svoji dinamičnosti, usmerjenosti v prihodnost, odprtem odnosu med učitelji, tutorji in študenti, ustvarjalnih, kritično mislečih in angažiranih učiteljih ter študentih.

Fakulteta za humanistične študije (UP FHŠ) razpisuje univerzitetne triletne študijske programe prve stopnje Dediščina Evrope in Sredozemlja, Geografija, Kulturni študiji in antropologija, Medijski študiji, Medkulturno jezikovno posredovanje, Slovenistika, Sodobno kritična teorija in filozofija, Zgodovina, in štiriletni študijski program prve stopnje Italijanistika ter dvopredmetne univerzitetne triletne študijske programe Geografija, Italijanistika, Medijski študiji in Zgodovina.

Dodiplomski programi:

• Kulturna dediščina (dvopredmetno)
• Geografija
• Italijanistika (4 leta)
• Antropologija (dvopredmetno)
• Medijski študiji
• Medkulturno jezikovno posredovanje
• Slovenistika
• Zgodovina (dvopredmetno)
• Arheologija (dvopredmetno)

Podiplomski študij:

Programi II. stopnje:

• Arheološka dediščina Sredozemlja
• Geografija
• Komuniciranje in mediji
• Kulturni študiji in antropologija
• Zgodovina
• Upravljanje trajnostnega razvoja
• Dediščinski turizem
• Uprizoritvene študije in kreativno pisanje

Programi III. stopnje:

• Filozofija in teorija vizualne kulture
• Geografija
• Slovenistika
• Zgodovina Evrope in Sredozemlja
• Upravljanje različnosti
• Antropologija

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): Geografija, Medijski študiji, Medkulturno jezikovno posredovanje, Slovenistika, Zgodovina

UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): Antropologija, Arheologija, Geografija, Kulturna dediščina Slovenistika, Zgodovina

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE (4 leta): Italijanistika (4 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 70 % splošna matura in 30 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku in 30 % uspeh pri maturitetnem predmetu.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani kulturni dediščinar (UN), diplomirani geograf (UN), diplomirani italijanist (UN), diplomant medijskih študijev (UN), diplomirani mediator jezikov in kultur (UN), diplomirani slovenist (UN), diplomirani zgodovinar (UN), diplomirani arheolog (UN), diplomirani antropolog (UN)
Zaposlitev: učiteljski poklic, delo v javnih in zasebnih turističnih organizacijah, vodenje muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov, planiranje družbenih politik in strategij, založništvo, mediji, tehnični sodelavci, komunikacijske storitve, komentatorstvo in novinarstvo, (ne)vladne organizacije, oglaševalske agencije, arhivisti, samostojni raziskovalci, svetovalci analitičnih ustanov, funkcionarji v državnih in mednarodnih ustanovah, diplomacija, kulturni menedžerji, upravljanje kulturnih ustanov, državni uslužbenci itd.

Davorin Šauperl, smer: Kulturna dediščina, 3. letnik
»V povprečju porabim za študij manj kot uro dnevno. Najtežji predmeti so tisti, ki se tičejo zakonodaje Če sproti delaš in obiskuješ predavanja se lahko učiš tik pred izpitom. Gradivo pridobivam na spletu v e-bazah. Poleg tega si gradivo izposojam v knjižnicah ali pa jih ugodno kupim v antikvariatih. Na voljo je tudi e-učilnica in ŠIS. Študij je teoretičen, saj so teme zgodovinsko naravnane. Organizirane so tudi ekskurzije v muzeje, galerije ipd. Zaradi majhnega števila študentov se predavanja velikokrat izvajajo z konzultacijami, kar pomeni, da smo prikrajšani za predavanja, ki bi bila sicer bistveno bolj izčrpna, kot le prebiranje literature doma. Profesorji so priznani strokovnjaki, tako, da je kvaliteta študija na visokem nivoju. Kulturna dediščina je širok pojem, zato večina študentov razmišlja o specializacijah. Ta študij je odskočna deska za vse, ki jim ni mar za kulturo in želijo ozaveščati javnost o njeni pomembnosti. Ob študiju mi ostaja veliko prostega časa.«

Valentina Čendak, smer: Medkulturno jezikovno posredovanje, 3. letnik
»Zahtevnost mojega študija je odvisna od vsakega posameznika. Za študij porabim približno uro na dan, ko pišem seminarske naloge, rešujem domače naloge itd. Učim se večinoma zadnji mesec pred samim izpitnim obdobjem. Med najtežje predmete sodijo izbirni predmeti, saj niso iz mojega področja. Študijsko gradivo si pridobivam prek poznanstev iz višjih letnikov. Nekaj gradiva posredujejo tudi profesorji. Vaje so obvezne, predavanja niso. V tretjem letniku je obvezna študijska praksa v tujini, ki traja minimalno dva meseca. Pozitivna plat mojega študija je veliko tujih jezikov, ki so dobra popotnica za delo v tujini. Med negativne plati sodi dejstvo, da je med samim študijem premalo prakse in to, da se je nekatere tuje jezike treba učiti od začetka. Študentske žure si organiziramo sami s svojo družbo.«

Pia Tarkuš-Trikič, smer: Arheologija in Zgodovina, 2. letnik
»Za posamezen izpit se povprečno pripravljam en teden. Pomembno je sprotno delo in obiskovanje predavanj. Učim se iz lastnih zapiskov, skript, člankov ali pa si izposodim gradivo v knjižnici. Fakulteta nas redno obvešča o simpozijih, projektih in o ponudbah za izkopavanja. Moj najljubši predmet je prazgodovina in stari vek. Po diplomi želim nadaljevati študij na 2. stopnji ter nato poiskati službo v tujini. Za to fakulteto sem se odločila zaradi možnosti dvopredmetnega študija in predmetnika ter izbire nikakor ne obžalujem. Naša fakulteta je mlada in nima velikega navala študentov. Ravno to je plus, saj je komunikacija med študenti in profesorji lažja in lepša. Ob študiju ostane čas tudi za študentsko delo. ŠOUP organizira različne športne, interesne, kulturne dejavnosti. Ob torkih in sredah so organizirani tematski žuri.«

Miha Hlede, smer: Geografija in Slovenistika
»Vsakodnevno po predavanjih doma preletim obravnavano snov in si uredim zapiske. Veliko časa mi vzame izdelava različnih seminarskih nalog. V 1. letniku je bil meni osebno najtežji predmet uvod v fizično geografijo. Med težje predmete sodita tudi politična geografija ter hidrogeografija in geografija morij. Če redno obiskuješ predavanja in vaje ter sproti utrjuješ snov, je za izpite dovolj teden dni učenja. Za izpite se učim iz lastnih zapiskov in skript, ki jih pripravljajo profesorji, mi pa si jih gremo fotokopirat. Sejma rabljenih knjig na naši fakulteti ni, obstaja pa spletna stran (www.knjiga8giga.si), kjer študentje Univerze na Primorskem objavljamo študijsko gradivo, ki si ga lahko digitalno prenesemo, ali preko elektronske pošte kontaktiramo študente. Predavanja niso povsod obvezna, vaje so. Všeč mi je, da so profesorji vedno na voljo, tj. po predavanjih in na konzultacijah, kar je še posebno dobrodošlo pri izbiri teme za zaključno delo. Institucije za študijske prakse ne izbiraš sam, temveč ti jo pomagajo poiskati na oddelku. V 2. in 3. letniku imajo enopredmetni študentje dvoje terenskih vaj in potujejo po JV Evropi, srednji Evropi, zamejski Sloveniji in slovenski Istri. Študenti geografije se lahko včlanijo v društvo European Geography Association (EGEA), v okviru katerega so organizirani motivacijski vikendi in cenovno ugodnejša potovanja.«

Katja Kotar, smer: Slovenistika
»Pri večini predmetov se na našem oddelku zahteva sprotno delo, izjema so seminarske naloge, kjer imaš točno določen rok oddaje in si sam razporediš čas izdelave. Učenje pred izpitom je odvisno od predmeta in od tega, koliko prej se začneš učit. Jaz se pričnem učit dva tedna prej, lahko tudi manj. Na našem oddelku sodi med težje predmete književnost, saj so razlage precej drugačne kot v srednji šoli, tj. bolj poglobljene in filozofske. Skoraj pri vsakem predmetu je obvezna študijska literatura oz. seznam knjig, ki si jih izposojamo v knjižnici. Nekateri profesorji objavljajo gradivo na internet. Na našem oddelku je obvezna 90-urna praksa, ki si jo poiščemo sami. Vsa predavanja obsegajo vaje, tekom katerih dobiš določeno prakso za nadaljnjo kariero. Prisotnost na predavanjih ni obvezna, na vajah in seminarjih je. Pozitivna plat mojega študija je individualni odnos s profesorji ter hitra odzivnost na morebitna vprašanja. Med negativne plati sodi to, da prihaja zaradi manjšega števila študentov do razlikovanja s strani profesorjev. Ob študiju se lahko dela, vendar je odvisno od urnika, saj so lahko nekatera predavanja ob različnih urah. Naša fakulteta organizira literarne večere, obiske gledališč itd.«

Robert Selan, smer: Arheologija in Zgodovina
»Za izpite se navadno učim dva dni prej, z izjemo latinščine, ki se jo učim sproti. Prisotnost na predavanjih je odvisna od zahtev profesorjev, je pa povsod zelo priporočljiva. Učim se iz skript, ki jih posredujejo profesorji, in iz lastnih zapiskov. V poštev pridejo tudi učbeniki, ki si jih izposojam v knjižnici. V 1. letniku sta najzahtevnejša predmeta latinščina in metodologija, kjer se obravnava kompleksne probleme in izvaja premalo praktičnega dela. Pri mojem študiju so najzanimivejši arheološki predmeti, npr. kamena doba. Na moji fakulteti mi je všeč sproščeno vzdušje ter dejstvo, da so profesorji zelo prilagodljivi in delajo tudi individualno. Moj študij ni zahteven, kar je lahko po eni strani pozitivna ter po drugi strani negativna plat. Med negativne absolutno štejem premalo študijske prakse. Prostega časa mi ob študiju ostaja veliko in lahko delam oz. si iščem čim več praktičnih usposabljanj oz. izkopavanj. Fakulteta organizira študentske žure, ki so po mojem mnenju slabi. Pozitivna stran fakultete je možnost obiskovanja brezplačnih jezikovnih tečajev.«

Elsa Apollonio, smer: Italijanistika
»Za sprejem na študij Italijanistike niso potrebni sprejemni izpiti. V tretjem letniku za študij porabim približno 2 uri na dan, če sem dovolj pridna, ostane še dosti prostega časa. Med težke predmete spadata slovnica, najbolj za tiste študente, ki jim italijanščina ni materni jezik, in predmet M.E.R.I., saj večini študentov ni zanimiv. Večina gradiva za študij je na voljo na spletni strani, vse knjige pa so dostopne tudi v knjižnici. Predavanja in vaje so enakomerno razporejeni in prisotnost je na obojih zelo pomembna, saj tako lažje slediš snovi. Pozitivne strani mojega študijskega programa so popolna prisotnost v italijanski kulturi in jeziku, negativna stran pa so ciklični predmeti. Ob študiju lahko tudi delam in se ukvarjam s hobiji.«

Lejla Šabić, smer: Medijski študiji, 3. letnik
»Za pisne izdelke se pripravljam po 2 do 3 dni, sicer pa se učim le pred izpiti (od nekaj dni do enega tedna učenja). Za težke predmete menim, da jih učijo zahtevni profesorji, tako da je to subjektivno mišljenje vsakega posameznika. Učno gradivo si sposojamo v knjižnicah ali dobimo seznam literature na VIS-u. Vaje so obvezne, ponekod tudi predavanja. Dobro je biti prisoten na nekaterih predavanjih. Svoj faks bi opisala kot zanimiv, sploh če te mediji zanimajo, in imamo res super profesorje. Za ta faks sem se odločila, ker me zanima področje medijev. Ostane mi dosti prostega časa, odvisno od števila predmetov na semester. Študentski žuri so zaenkrat slabi, a upam, da se v bodoče izboljšajo. Med drugim ob študiju tudi delam, kar pa je odvisno od prioritet posameznika.«

Marina Ereiz, Kulturni študiji in Zgodovina
»Učim se dve uri dnevno, odvisno od težavnosti in zahtevnosti naloge. Pred izpitom se učim tri dni prej, navadno si vzamem celo popoldne. Predmeti so zahtevni glede na težavnost vsebine in zahtevnost profesorja. Najbolj zahteven predmet je bil zame angleščina, saj je študij potekal zgolj samostojno. Učno gradivo dobimo na internetu, skripte pa pri profesorjih. Porabila sem cca. 50–60 evrov na letnik. Najbolj ugodno je kupiti skripto od višjih letnikov. Prisotnost se preverja skoraj pri vseh predmetih, večinoma na vajah. Najbolj zanimiva predmeta sta mi uvod v kritično teorijo družbe in socialna zgodovina zaradi energije in razlage profesorja. Pozitivna stvar mojega faksa je delo na terenu in razne ekskurzije. Negativna stran je usklajevanje urnikov, prekrivanje predmetov, zaradi česar si študent ne more zmeraj izbrati predmeta, ki bi si ga želel. Prostega časa mi ostane dovolj. Ob študiju lahko izpolnjujem svoje hobije in v kratkem bom začela delati študijsko prakso, kar bo časovno popolnoma izvedljivo.«

Karin Špela Kres, smer: Italijanistika
»Na faksu je večinoma teorija, med zanimivejše predmete bi uvrstila zgodovino antike, novo Evropo, ter jezike, ki so zelo koristni. Večini študentov je najtežji slovnica italijanskega jezika v 1. letniku, družbena in kulturna zgodovina medijev ter pravo dediščine. Na predavanjih preživim polovico dneva, nato pa doma delam za faks še kakšno uro, pred izpiti se intenzivno učim dva dni, predvsem iz knjig ter zapiskov. Stare teste dobimo od tutorjev ali pa od starejših študentov. Večinoma si gradivo fotokopiram, za kar potrošim okoli 100 evrov na letnik. Vaje so pri predmetih večinoma obvezne, predavanja sicer ne, vendar je priporočljivo hoditi (sploh na slovnico). Prostega časa imam čez teden nekoliko manj, ker vsak dan doma še kaj naredim za faks. Za vikende imam sicer prosto in bi lahko delala. Na študentske žure ne hodim. Po zaključku grem naprej, vsaj še na magisterij.«

Število točk, potrebnih za vpis