Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana si je za temeljno poslanstvo izbrala dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje kadrov v skladu s potrebami slovenskega gradbeništva, geodezije, vodarstva in komunalnega inženirstva. Ker se v našem kulturnem in fizičnem okolju dogajajo nenehne spremembe, je delo fakultete sočasno usmerjeno v temeljno, aplikativno in razvojno raziskovanje na področju naravoslovno – matematičnih ved, tehniških ved (gradbeništvo, energetika, mehanika, geodezija in vodarstvo), varovanja okolja in družboslovnih ved (menedžment in urbanizem). Poseben segment dejavnosti je prenos znanja v prakso in v strokovno – svetovalno delo.

Skupna podlaga vsem študijskim in znanstvenim disciplinam na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so naravni viri (zemlja, prostor, voda, zrak), naravni in umetni materiali ter proizvodi. Usmeritev fakultete v proučevanje naravnih virov ter v trajnostno gospodarjenje z njimi postavlja fakulteto med tiste družbene institucije, ki jih mora imeti vsak narod, če želi oblikovati in ohraniti svojo identiteto, hkrati pa slediti globalnim spremembam ter vzpodbudam.

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana je fakulteta s tradicijo, mednarodno priznanimi študijskimi programi, ki si bo prizadevala ostati v družbi najboljših tudi v prihodnosti.

Dodiplomski programi:

• Gradbeništvo (3 leta)
• Geodezija in geoinformatika (3 leta)
• Vodarstvo in okoljsko inženirstvo (3 leta)
• Operativno gradbeništvo VS (3 leta)
• Tehnično upravljanje nepremičnin VS (3 leta)

Podiplomski programi:

• Geodezija in geoinformatika
• Gradbeništvo

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): GEODEZIJA IN GEOINFORMATIKA, GRADBENIŠTVO, VODARSTVO IN OKOLJSKO INŽENIRSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:  60 % matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki so dodatno opravili izpit iz enega od maturitetnih predmetov. Izbira poteka po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % maturitetni predmet.
Izredni študij: bo razpisan na univerzitetnem študijskem programu Vodarstvo in okoljsko inženirstvo
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir gradbeništva/geodezije/okoljskega gradbeništva (UN)
Zaposlitev: gradbena, komunalna, geodetska in projektivna podjetja, industrija gradbenega materiala in konstrukcij, trgovina, državna uprava, lokalne skupnosti, raznovrstni zavodi, znanstveno-raziskovalne organizacije

Andreja Medved, smer: Geodezija in geoinformatika, 2. letnik
»Dnevno za študij porabim približno 6 ur, kar obsega predavanja in vaje. Za izpit se učim sproti, bolj intenzivno pa kakšen teden pred samim izpitom. Najtežji predmeti na faksu so za večino matematika 1, matematika 2 ter statistika, bolj zaradi same teorije. Skripte za študij dobim v spletni učilnici, stare izpite pa od starejših študentov. Najbolj zanimiv predmet na faksu je geodezija v inženirstvu, saj so vaje raznolike ter po večini temeljijo na podatkih pridobljenih s terensko izmero. Prisotnost se večinoma preverja le na vajah, je pa dobro biti prisoten tudi na predavanjih, saj Power point-i ne obsegajo vsega povedanega s strani profesorjev. Faks nudi več teoretičnega znanja kot pa praktičnega, kar je slabo, vendar pa je pridobljeno znanje ogromno. Sama sem se za to smer odločila ker je naravoslovno in tehnično usmerjena, poleg tega pa geodetsko delo zraven terenskega obsega tudi pisarniško delo. Na dan mi ostane vsaj 5 ur prostega časa in tako omogoča tudi kakšno študentsko delo.«

Iztok Žuber, smer: Geodezija in geoinformatika
»Pozitivna stran naše smeri je, da ni veliko sprotnega dela, študenti pa si želimo več prakse. Sicer je razmerje med teorijo in prakso 80:20. Predavanja običajno niso obvezna, vaje pa so. Sprotnega dela je poleg obveznosti na faksu za 4 ure tedensko. Pred izpitom se učim od 4 do 5 dni, za težje izpite pa tudi 2 tedna prej. Na koncu ti ostane še vedno dovolj prostega časa, seveda odvisno, koliko si pripravljen delati. Najbolj zanimiv predmet je inženirska geodezija, medtem pa je študentom najbolj v izziv predmet matematika, saj je obseg snovi velik, poleg tega je snov zahtevna. Skripte in zapiske dobim od sošolcev ali višjih letnikov, ki pošiljajo literaturo na skupni mail. Najcenejša verzija je fotokopiranje snovi. Enkrat tedensko imamo terenske vaje. Študentskih žurov je kar nekaj, brucovanje je seveda tradicionalno. Ob študiju je težko redno delati, razen mogoče ob večerih.«

Maruša Gregorič, smer: Gradbeništvo
»Najtežji izpiti so iz matematike I in II ter osnov statike in dinamike. Na faksu imamo z vso strokovno literaturo dobro založeno knjižnico. Veliko zapiskov je dosegljivih v kopirnici pri fakulteti. Brezplačni zapiski, stari izpiti in kolokviji pa so dosegljivi na spletni strani, namenjeni študentom FGG-ja – klancek.si. Poudarek na praktičnem delu je premajhen, saj je na dodiplomskem programu obvezno opraviti le 120 ur, kar pa je veliko premalo, da bi študent dodobra spoznal potek dela na gradbišču ali v biroju. Predavanja običajno niso obvezna, so pa zato nekatere vaje, kjer se tudi preverja prisotnost. Gradbeništvo me je vedno zanimalo, obiskovala sem tudi srednjo gradbeno šolo v Novem mestu, zato mi je bila to nekako prva izbira. Je pa bila to velika in težka sprememba, ker smo v srednji šoli več poudarka dajali praktičnemu delu, na faksu pa več ali manj prevlada teorija.«

Petra Lovšin, smer: Gradbeništvo
»Na faksu imamo sprotne domače naloge, ki zahtevajo dnevno delo, sicer pa se pred izpiti učim od dveh dni pa do treh tednov, odvisno od težavnosti predmeta. Učim se iz zapiskov z vaj in predavanj, nekaj malega pa tudi iz skript in starih rešenih izpitov. Na začetku študija je skoraj izključno teorija, v 3. letniku pa dobijo stvari realnejšo podobo, tudi profesorji nam dajejo primere iz prakse, za lažje predstavljanje problemov in rešitev. Največ problemov sem sicer imel pri predmetih trdnost in stavbarstvo. Predavanja in vaje so na našem faksu obvezne ter hkrati pogoj za vpis v višji letnik. Gradbeništvo je zanimiv študij, študenti dobimo inženirski pogled na probleme in širok spekter znanj.«

Ana Cvikl, smer: Vodarstvo in okoljsko inženirstvo
»Dnevno porabim za študij okoli pet ur, pred izpiti pa se učim 14 dni ali po 8 do 10 ur. Študij se mi zdi kar zahteven, zahteva sprotno delo in učenje, urejanje vaj, vendar pa je zaposlitev po koncu študija zelo verjetna, sama si bom zaposlitev iskala v enem od hidroloških podjetij. Prisotnost na vajah je obvezna, na predavanjih pa samo pri nekaterih predmetih. Najtežji predmet v 1. Letniku je bil matematika, kasneje pa mehanika tal in inženirska geologija, geotehnika ter betonske konstrukcije. Učim se iz gradiv, ki jih dobim v knjižnici ali na spletu, letno pa za skripte porabim okoli 50 evrov. Časa za študentsko delo mi ne ostane dovolj, saj se količina prostega časa iz leta v leto manjša.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): OPERATIVNO GRADBENIŠTVO, TEHNIČNO UPRAVLJANJE NEPREMIČNIN

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku
Izredni študij: da
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir gradbeništva/geodezije (VS)
Zaposlitev: gradbena, komunalna, geodetska in projektivna podjetja, industrija gradbenega materiala in konstrukcij, trgovina, državna uprava, lokalne skupnosti, raznovrstni zavodi

Domen Gnidovec, smer: Operativno gradbeništvo, 2. letnik
»Urnik je razporejen čez celoten dan, tako da ko prideš domov, si vzameš nekaj časa zase in se nato lotiš predelave snovi oz. opravljanja domačih nalog. Ker je to tehnična smer, zahteva že en sam predmet veliko dela doma. Kadar so izpiti in kolokviji je dobro, da si zorganiziraš, katere predmete boš opravljal s kolokviji in katere z izpiti, saj je drugače preveč snovi naenkrat. Gradiva za učenje je več kot dovolj, dobi se ga v knjižnici, na internetu, organizirana je tudi FGG skupina, ki pomaga z gradivi in vsem ostalim. Svetujem, da če si prepričan, da je to faks zate, se vpiši. Prosti čas je precej povezan s faksom, saj ga imaš bolj malo, če hodiš na vse obveznosti.«

Matjaž Cigoj, smer: Operativno gradbeništvo
»Sprejemnih izpitov ni, je pa študij kar zahteven. Vendar menim, če te stvar veseli, se da narediti vse. Za ta študij sem se odločil, ker je gradbeništvo edina stvar, ki me zanima. Učim se večinoma pred izpiti, gradivo za študij pa se dobi v fotokopirnici pod faksom ali na internetu. Bodočim študentom svetujem, naj redno hodijo vsaj na vaje, ker je zaradi zahtevnosti snovi dobro slišati razlago. V 1. letniku bi rekel, da sta najtežji matematika ali statika, kasneje tudi trdnost, predvsem zaradi obsega snovi. Ob študiju se, razen ob vikendih, običajno ne da delati, ker so predavanja raztegnjena čez cel dan. Ti pa vseeno ostane dovolj prostega časa za šport in ostale hobije.«

Jernej Zagorc, smer: Operativno gradbeništvo
»Za večino študentov smeri Operativno gradbeništvo so težji predmeti matematika 1 in 2, stavbarstvo, lesene konstrukcije in statistika. Dnevno se za študij porabi iz leta v leto več časa. V 1. Letniku sem porabil eno uro na dan, v 3. Pa zaradi seminarskih, tudi do pet ur. Učenje poteka predvsem iz zapiskov in skript. Gradivo se najlažje in najceneje dobi na internetu, v poslovalnici pred faksom ali pa na sejmu rabljene literature. Prisotnost na vajah in predavanjih priporočam, saj olajša kasnejše učenje. Ko zaključim študij si želim zaposliti v konstruktivni smeri (projektiranje) in se bom kasneje odločil za opravljanje strokovnega izpita, ki je zelo pomemben pri vsakem inženirju, na ta faks pa sem se vpisal, ker me gradbeništvo zanima že od nekdaj.«

Število točk potrebnih za vpis