Fakulteta za energetiko

Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru je ena izmed mlajših članic Univerze v Mariboru. Z izobraževalnim procesom je pričela v študijskem letu 2008/2009 in že v prvem letu uspešno vpisala 184 študentov. Fakulteta ima sedež v Krškem ter dislocirano enoto v Velenju. Študij se torej trenutno izvaja v energetskih okoljih, kjer je omogočen neposreden stik študentov z energetskimi postroji.

Vir: www.fe.um.si

Dodiplomski programi:

• Energetika
• Energetika VS

Podiplomski programi:

• Energetika MAG študijski program 2. stopnje
• Energetika DR študijski program 3. stopnje

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): ENERGETIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki so opravili izpit iz enega od maturitetnih predmetov: matematika, tuji jezik, elektrotehnika, računalništvo, informatika, fizika ali mehanika, izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi: 40 % poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir energetike (UN), okrajšano: dipl. inž. energ. (UN)
Zaposlitev: energetske družbe ter druge gospodarske in negospodarske družbe, elektrogospodarstvo, jedrske elektrarne, termo elektrarne, hidro elektrarne

Gregor Veniger, smer: Energetika UN, 3. letnik
»Dnevno povprečno za študij porabim eno uro. Pred izpitnimi roki nekoliko več. Pred izpitom se učim po potrebi, načeloma dva dni prej. Najtežji so za večino študentov predmeti v 1. letniku, na primer: elektrotehnika, matematika 1, matematika 2. V 2. letniku še nekaj težav študentom povzročajo električni stroji in na univerzitetnem programu jedrski energetski sistemi. Gradiva se večinoma pridobijo pri profesorjih in študentih višjih letnikov. Razmerje med teorijo in prakso se deli na nekje 60 % teorije in 40 % prakse, pri nekaterih predmetih so tudi obvezne laboratorijske vaje. Predavanja na fakulteti so neobvezna, vendar je pri vseh predmetih priporočena prisotnost. Najbolj priporočena je prisotnost na predmetih, ki imajo predviden praktičen del. Ostanejo mi prosti vikendi in nekje 6 ur dnevno. Dovolj za obštudijsko delo, hobije in počitek. Na fakulteti organiziramo brucovanje, spoznavne žure, sezonske piknike in prevoze v Maribor. Ob študiju še ostane dovolj časa za delo.«

Primož Tomažin, smer: Energetika UN
»Dnevno za učenje porabim eno uro, pred posameznimi izpiti malo več, ker se je treba več učiti. Iz izkušenj predlagam, da je dobro opravljati izpite s kolokviji, saj se nabere preveč izpitov naenkrat in je težko narediti vse. Učim se iz svojih zapiskov, knjig in skript. Dobro si je zapisovati zadeve na predavanjih. Najbolj ugodno je da, da si prefotokopirane knjige in zapiske izposodiš od starejših študentov, imamo pa tudi knjižnico, kjer si lahko knjige izposodiš. Tudi profesorji dajo po navadi stare teste na moodle ali pa na stran fakultete (www.fe.uni-mb.si). V prvem letniku delajo največ težav matematika, elektrotehnika in senzorji v energetiki. Nekateri predmeti so bolj, drugi manj zanimivi, predavanja pa so neobvezna, ampak imaš lahko na izpitu probleme zaradi manjkanja na predavanjih. Vaje so obvezne, na njih se tudi preverja prisotnost. Prva tri leta je le teorija, v zadnjem letniku pa je v zimskem semestru obvezna praksa, ki obsega 400 ur. Faks bi opisal z eno besedo – prihodnost, saj je v Posavju center energetike, tako da bi delo po končanem faksu morali imeti vsi. Imamo zelo dober kader profesorjev, ki jim ni težko pomagati pri kakšnih težavah. Imamo tudi super asistentke in asistente, ki nam pomagajo pri vajah in jih naredijo zanimive. Ob faksu še delam s pomočjo študentskega servisa. Na faksu imamo sredine študentske žure, hodimo pa tudi z organiziranem avtobusom v druge kraje na žure. Načrti po končanem faksu so najti delo, mogoče, če bom letos uspešen, bom nadaljeval s študijem in vpisal magisterij.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): ENERGETIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura in 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku
Izredni študij: da, šolnina v študijskem letu 2016/17 znaša 2.550 evrov
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir energetike (VS), okrajšano: dipl. inž. energ. (VS)
Zaposlitev: energetske družbe ter druge gospodarske in negospodarske družbe, elektrogospodarstvo, jedrske elektrarne, termo elektrarne, hidro elektrarne

Domen Kavšek, smer: Energetika VS
»Za moj študij sem se odločil, ker so po končanem študiju dobre zaposlitvene možnosti, tako doma kot v tujini, ta vrsta študija pa me veseli. Naš faks bi opisal z besedo prihodnost. Razmerje med teorijo in prakso je 3 : 1, vendar se izboljšuje in je vsako leto več prakse. Dnevno porabim manj kot eno uro za študij, vendar sem dosleden pri predavanjih. Pred kolokviji se učim od dva do tri dni, pred izpiti pa okoli štiri dni. Priporočam obiskovanje predavanj zaradi razumevanja snovi, ponekod se preverja prisotnost. Gradivo se dobi v knjižnici in pri višjih letnikih, imamo tudi spletno učilnico, za knjige sem porabil okoli 60 evrov. V 1. letniku so težji predmeti matematične metode 1 in 2 ter elektrotehnika zaradi vaj in razumevanja. V višjih letnikih pa so elektrotehnični stroji, osnove termotehnike in učinkovita raba energije. Izpostavil bi urnik, običajno imamo predavanje enega predmeta celo dopoldne ali popoldne, včasih tudi cel dan. Faks je dejaven tudi na področju tekmovanj, sam sem se udeležil tekmovanja EnRe, udeležujem se tudi dodatnih izobraževanj s področja energetike.«

Alen Krošelj, smer: Energetika VS
»Na fakulteto sem se vpisal zaradi boljše zaposlitve ter zanimivosti smeri študija. Vsak predmet te nauči nekaj novega uporabnega ter zanimivega. Učim se sproti, okoli ure na dan, tako imam najmanj problemov. Kadar pa se bliža izpit, pa se začnejo učne priprave dober teden prej. Največ preglavic študentom povzročajo predmeti, kot so senzorji v energetiki, električni stroji in matematika, zaradi pomanjkanja predznanja. Pri učenju koristijo predvsem lastni zapiski, pa tudi skripte, ki nam jih posredujejo profesorji. Predavanja so neobvezna, medtem ko se na vajah preverja prisotnost, hkrati pa so tudi pogoj za pristop k izpitu oz. kolokviju. V prihodnosti želim nadaljevati študij na 2. stopnji in poiskati zaposlitev v kraju, kjer živim.«

Število točk potrebnih za vpis