Fakulteta za humanistiko

Fakulteta za humanistiko izvaja štiri študijske programe. Prvostopenjska programa Slovenistika in Kulturna zgodovina ter dva študijska programa druge stopnje, Migracije in medkulturni odnosi in Slovenistika, smer jezikoslovje in smer literarne vede.

Študijski programi pokrivajo vsa osrednja humanistična področja in se obenem ozirajo tudi preko meja stroge humanistike proti družboslovju in naravoslovju. V procesu akreditacije je drugostopenjski pedagoški program Slovenistika.

Dodiplomski programi:

• Slovenistika
• Kulturna zgodovina

Podiplomski programi:

• Slovenistika, smer Jezikoslovne vede
• Slovenistika, smer Literarne vede
• Migracije in medkulturni odnosi
• Pedagoški študijski program Slovenistika
• Digitalna humanistika

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE: SLOVENISTIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku, 10 % uspeh iz slovenščine v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 60 % poklicna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku in 10 % uspeh pri maturitetnem predmetu (zgodovina, sociologija, filozofija, psihologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi).
Izredni študij: da, šolnina v študijskem letu 2016/17 znaša 2.800 evrov
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani/-a slovenist/-ka (UN)
Zaposlitev: na raziskovalnih inštitutih in v drugih raziskovalnih organizacijah, na univerzah, v časopisnih organizacijah, založbah, knjižnicah, muzejih, kulturnih organizacijah, različnih podjetjih (predvsem v službah, ki se ukvarjajo z oblikovanjem raznih sporočil), upravnih službah

Heidi Vrčon, smer: Slovenistika, 3. letnik
»Dnevno porabim od 2 do 4 ure za sprotno delo, ki po navadi obsega branje knjig, urejanje zapiskov tistega dne in njihova ponovitev ter reševanje domače naloge. Pred posameznim izpitom se po navadi en teden prej učim približno 6 ur na dan. Eden težjih predmetov v 1. letniku je SJ1 – Glasoslovje, saj pri njem obravnavamo tudi zgodovinski razvoj glasov, ki je nekoliko bolj zahtevan. Veliko gradiva nam dajo profesorji sami (ali v obliki prosojnic ali v oblik skript), knjige pa so dosegljive v univerzitetni knjižnici ali v drugih splošnih knjižnicah. Na faksu ves čas poteka kombinacija vaj in predavanj. Navadno profesor najprej odpredava teorijo, na naslednjih urah pa s pomočjo vaj to znanje utrdimo na primerih. Pogosto gremo tudi med predavanji teorije s profesorji skozi krajše primere in naloge, interpretiramo odlomke romanov in druge pripovedne proze, delimo svoja mnenja o prebranem ipd. Na fakulteti so zelo zanimivi izbirni predmeti (npr. psiholingvistika, slovenska uprizoritvena umetnost itd.). Ena najbolj pozitivnih stvari na našem faksu je prav manjše število študentov.«

Deni Drnovšček, smer: Slovenistika
»Moj faks je priložnost za tiste, ki so samoiniciativni in ambiciozni. Nekateri predmeti zahtevajo sprotno delo, ki obsega pripravo na prihodnja predavanja, branje literature, pri jezikoslovnih predmetih imamo tudi naloge ali pa kratke preizkuse znanja. Zaradi specifike študija se študenti večinoma delimo na tiste, ki imajo več izzivov pri predmetih jezikoslovja in tiste, ki imajo izzive pri literarno obarvanih predmetih. Osebno mi je bil najbolj zanimiv in hkrati v največji izziv predmet slovenska književnost 1. Predavatelji nam večino gradiva pripravijo sami, literatura pa je dosegljiva v knjižnici. Predavanja in vaje so obvezne, s profesorji smo si dokaj blizu, saj je naša univerza majhna. Posebej moram pohvaliti univerzo, ki skrbi za zaposljivost študentov, tako imamo karierni center, sodelovanje na različnih natečajih, prireja različne dogodke, velik plus pa je še način študija in edinstven predmetnik. Študentski žuri potekajo v sodelovanju s študenti iz sosednje Italije.«

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE: KULTURNA ZGODOVINA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura ter 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 60 % poklicna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku in 10 % uspeh pri maturitetnem predmetu (zgodovina; če je kandidat zgodovino opravil že pri poklicni maturi pa geografija, umetnostna zgodovina, sociologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi).
Izredni študij: da, šolnina v študijskem letu 2016/17 znaša 2.800 evrov
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani/-a zgodovinar/-ka (UN)
Zaposlitev: na raziskovalnih inštitutih in v drugih raziskovalnih organizacijah, na univerzah, v izobraževalnih ustanovah, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih, v časopisnih organizacijah, v zavodih za varovanje kulturne dediščine, v arhivih, v različnih kulturnih organizacijah, v nekaterih javnih službah, v notarskih pisarnah, pri zemljiških knjigah

Rok Bratina, smer: Kulturna zgodovina
»Moj faks je majhen, a poseben. Zanj sem se odločil, ker mi je blizu doma in mi omogoča idealne pogoje za nemoteno treniranje in študij. Prevladuje teorija, vaje so le pri določenih predmetih, kot je temeljne zgodovinske znanosti, kjer beremo stare pisave in še arhivistika. Za razumevanje je najboljša prisotnost pri jezikih. V 1. letniku je študentom najbolj v izziv nemščina, ki je obvezni izbirni predmet, zahtevna pa je zlasti, če ne obiskuješ redno predavanj. Učno gradivo je možno dobiti v knjižnici, zato dosedaj nisem še nič zapravil za nakup knjig. Starih testov ni moč dobiti, saj so izpiti po večini ustni. Dnevno porabim za študij okoli pol ure, toliko časa mi vzame pregled dnevne snovi. Za izpite pa se začnem resno pripravljati mesec prej, sproti pa prebiram študijsko literaturo. Zraven študija se lahko tudi dela, za študentske žure pa sem slišal, da so super.«

Tjaša Kožuh, smer: Kulturna zgodovina
»Moj faks je res zanimiv, zato sem se tudi vpisala, pa tudi nadaljevala bom izobraževanje na 2. stopnji. Učim se eno uro na dan, sproti ponavljam in opravljam tekoče obveznosti. Pred izpitom se učim intenzivneje iz svojih zapiskov. Več študentov bi se strinjalo, da če nimaš podlage od prej, je najtežji predmet politična zgodovina Habsburške monarhije. Na drugih faksih sicer uporabljajo veliko skript, ki pa jih pri nas ni, razen za pravno zgodovino, uporabljamo kar knjige iz knjižnice. Večino gradiva si fotokopiram. Predavanja so obvezna. Prakse bi lahko imeli več, imamo le nekaj malega pri izbirnem predmetu didaktika in arhivsko delo. Prostega časa za druge aktivnosti ostane dovolj, zato občasno delam, žal pa ni žurov na faksu.«

Kaja Krump, smer: Kulturna zgodovina
»S svojim faksom sem zelo zadovoljna, všeč mi je predvsem to, da delo poteka v majhnih skupinah, kjer se vsi med sabo poznamo. Tudi s profesorji imamo vzpostavljene zelo dobre medsebojne odnose in so le-ti dostopni tudi izven predavanj. Za učenje porabim približno dve do tri ure, pred posameznim izpitom dnevno pet ur cel teden. Učim se sproti, če mi le uspe. Za večino študentov so najtežji predmeti politična zgodovina habsburške monarhije, gospodarska zgodovina in kultura fevdalne družbe. Učim se iz knjig in zapiskov. Rabljene knjige se lahko dobim od starejše generacije študentov, za knjige nisem porabila nič, da so nam profesorji veliko knjig podarili, ostalo pa sem si izposodila v knjižnici. Menim da je razmerje med teorijo in prasko dobro, saj so pri večini predmetov organizirane ekskurzije in obiski raznih muzejev, arhivov, kjer dobimo študenti tudi dejanske podatke in informacije. Zanimivi so skoraj vsi predmeti. Predavanja niso obvezna, so pa pri večini predmetov zelo koristna. Ostane mi dovolj prostega časa za hobije in druge opravke.«

Število točk, potrebnih za vpis