Prijava na e-nasvete

Samospoštovanje, samozavest in samopodoba

KAJ JE SAMOPODOBA?

Samopodoba v psihologiji predstavlja celoto predstav, vtisov in stališč o samemu sebi. Ga. Zarnik Horvat je uporabila izraz košarica pisanih stvari. Gre se za to, da karkoli storimo, mislimo …, postane del naše samopodobe. Ta pa se stalno prenavlja in razvija skozi naša starostna obdobja in bo vedno del nas. Je zelo razpršena in se skriva v vsakem aspektu našega življenja.

SAMOSPOŠTOVANJE IN SAMOZAVEST STA LE DEL SAMOPODOBE

Treba je razumeti, da je naša samopodoba celota, katere del pa sta tudi samospoštovanje in samozavest. Slednja predstavlja, v kakšnem stiku smo s samim seboj, in nam postavlja vprašanja o tem, zakaj smo takšni. Njen ključen pomen zasledimo pred dejanji, ko se sprašujemo, če smo tega sposobni in kako bi se izšlo. Del samozavesti pa predstavlja samozaupanje in vedenje o naših sposobnostih.

Samospoštovanje se vedno pojavi po dejanju, ko se ocenjujemo, kako nam je uspelo in kaj si o tem mislijo drugi; deluje  kot nekakšno zrcalo, saj na naše samospoštovanje v veliki meri vpliva tudi mnenje drugih. Gre za lestvico uspešno/dobro proti neuspešno/slabo, se pravi, je to vrednostni del naše samopodobe.

KDO IN KAJ SO GRADNIKI NAŠE SAMOPODOBE

Starši so ključnega pomena, saj so nam v zgodnjih letih, ko se samopodoba prvič izoblikuje, najbližji. Seveda ne gre zanemariti bližnjega sorodstva in prijateljev. Ljudje, ki nas obdajajo, služijo kot osebnostno zrcalo, skozi katerega lahko vidimo sebe. Komentarje, mnenja in ideje o nas bomo ponotranjili in jih vgradili v svojo samopodobo in kasnejša dejanja. Prvi, ki lahko opazijo ta vpliv, so učitelji v osnovnih šolah, ki poznajo tako otroke in starše. Oni pa so lahko tudi eni izmed prvih, ki lahko priskočijo na pomoč, če vidijo, da se otrok napačno ocenjuje.

LAŽNA SAMOPODOBA

Predvsem v otroških letih se lahko kaj hitro zgodi, da ima otrok o sebi napačno mnenje, naj so ga starši preveč hvalili ali grajali. Z leti, ko mu podajajo komentarje tudi drugi ljudje, se lahko vse spremeni. Skoraj vsi poznamo kakšne oblike lažne samopodobe, med bolj opaznimi so perfekcionisti, šaljivci in narcisti. Tu lahko pride do raznih motenj. Četudi izgledajo navzven popolni in delujejo zelo samozavestno, lahko v resnici resno dvomijo vase in s takim obnašanjem le iščejo potrditev ostalih, ker si sami ne morejo dati. Kdor dvomi sam vase, se bo le stežka spoštoval, samospoštovanje pa je v tesni koleraciji s spoštovanjem drugih. Se pravi, kdor ne spoštuje sebe, tudi drugih ne more.

KAKO IZBOLJŠATI SAMOPODOBO

Zarnik Horvatova je poudarila, da je prvi korak raziskati izvore. Kdo vse je vplival na našo samopodobo in na kakšen način. Velikokrat so to preveč kritični starši, ki svojega otroka niso znali pohvaliti. Ko ugotovite vir, se vprašajte, kakšna je realna podoba, pri tem vam lahko pomagajo tudi prijatelji, vendar pazite, da bodo to realni komentarji in ne mogoče zopet prikriti lažni. Verjetno pa se tudi vi že zavedate realne podobe, le vase se morate zazreti. Nato pa stopite korak naprej in začnite na novo graditi samopodobo. Težave imajo tudi ljudje, ki ne zaupajo vase. Vse to se da naučiti, z malimi koraki se trudite postaviti zase, povedati mnenje na glas. Po tihem se vzpodbujajte, lahko tudi pred ogledalom. Četudi se sliši smešno, pomaga!

OB ŽIVLJENSKIH PREHODIH

Zdaj ko ste se vpisali na fakulteto, ste zamenjali svoj okoliš. Kar naenkrat spoznate drugačen svet, z novimi ljudmi. Zarnik Horvatova svetuje, da je v takih primerih pomembno najti nek cilj in ga obdržati pred očmi. Le tako boste lahko ohranili pozitivno samopodobo in razrešili vse težave, ki vam bodo prišle na pot.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

Sodelujoči strokovnjak

PODOBNE INFO

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

PREBERI VEČ