Prijava na e-nasvete

V kraljestvu stročnic

Stročnice – več kot 11.000 vrst 

  • Fižol: je ena izmed stročnic z najdaljšo zgodovino gojenja, z začetki v Afganistanu, kot kultivirana rastlina pa se je najprej pojavil na Tajskem na začetku 7. tisočletja pred našim štetjem, še preden so poznali keramiko. V grobem lahko razdelimo fižol na rdečega, rjavega in belega. Ker je zelo bogat z beljakovinami, je dolgo časa veljal za ”meso revežev”.
  • Grah: v divji obliki je bil najpogostejši v Sredozemlju, kjer je prisoten že vse od neolitika, v srednjem veku pa je bil grah glavna hrana, ki je preprečevala lakoto med ljudmi. Uživa se lahko tudi surov, ta navada pa se je po Evropi razširila nekje okoli 17. stoletja.
  • Čičerika: kot jo poznamo danes, izvira že iz neolitske Turčije in Grčije, v Franciji pa so arheologi našli dokaze, da je čičerika srednjo Evropo dosegla že v 6. tisočletju pred našim štetjem. V srednjem veku so imeli čičeriko raje kot grah, saj so verjeli, da je bolj hranilna, v antiki pa so jo povezovali z boginjo Venero, saj so verjeli, da ima posebne zdravilne lastnosti, kot je npr. zdravljenje ledvic. V Evropi 18. stoletja naj bi jo zmleto uporabljali celo namesto kave.
  • Leča: ime je dobila po svojih plodovih, ki imajo obliko očesne leče. Poznana je že od neolitskih časov in je ena izmed prvih kultiviranih rastlin Bližnjega vzhoda, kjer so jo, glede na arheološke dokaze, jedli že približno 9.500 do 13.000 let pred našim štetjem. V kombinaciji z rižem je stalnica na območju Šrilanke, Bangladeša, Pakistana in Nepala. Poznamo veliko vrst leče, najbolj pogosto pa uporabljamo zeleno, rumeno in rdečo lečo, na trgovskih policah pa lahko najdemo tudi črno lečo.
  • Soja: je najbolj znana med stročnicami, vendar je pri nas ne gojimo. Izvira iz Vzhodne Azije, kjer je prisotna že od časov pred iznajdbo pisave. Je vsestransko uporabna in zelo bogata z beljakovinami.

Skoraj čudežno živilo

Seznam vseh fakultet z omejitvami in točkami v prvem krogu 2017/18. Nutricionistka Anja Pristavec priporoča uživanje stročnic na dnevni bazi, predvsem tistim, ki opravljajo zahtevno umsko delo. »Stročnice imajo nizek glikemični indeks, kar pomeni, da njihovo uživanje ohranja stalno koncentracijo krvnega sladkorja, kar je zelo pomembno med učenjem, da ohranimo zbranost in preprečimo nenaden padec pozornosti.« Bogate so z ogljikovimi hidrati, ki nam dajo energijo, vlakninami, ki nam dajo občutek sitosti, beljakovinami, ki omogočajo učinkovito regeneracijo mišic in celic ter vitamini B, ki skrbijo, da lahko energijo, ki jo vnesemo s hrano, učinkovito izkoristimo. Po besedah Anje Pristavec lahko dnevno uživanje stročnic (130 g kuhanih stročnic) pripomore k izgubi kakšnega kilograma, ker so bogate z beljakovinami, pa so zelo primeren nadomestek mesa za vegane in vegetarijance. Poleg vsega naštetega so tudi zelo prijazne študentskemu žepu.

Kako jih pripraviti in uporabiti

Stročnice so zelo preproste za uporabo v kuhinji.

Nutricionistka Anja Pristavec pred kuhanjem svetuje namakanje, saj lahko le tako maksimalno izkoristimo vse njihove koristi, na tak način pa nas bo po njih tudi manj napenjalo: »Zvečer jih namočimo v dvakratni količini vode, pustimo namakati čez noč, zjutraj vodo odlijemo, dobro speremo in skuhamo do mehkega.« Priporoča kuhanje v loncu pod pritiskom (»ekonom lonec«), saj tako skrajšamo čas kuhanja.

Stročnice so zelo vsestransko živilo in jih lahko, tako svetuje Anja Pristavec, uporabimo kot osnovo za pripravo polpetov, kot dodatek v juhah, rižotah, kot nadev za omlete, pripravite lahko čičerikin pire, matevža, dodate jih lahko solatam, ali pa pripravite okusne namaze, kot alternativo nekakovostnim paštetam. Glede na to, da sta fižol in grah naši lokalni živili pa najbolj priporoča njihovo uživanje. Za lažjo predstavo smo pripravili dva enostavna in okusna recepta.

Lečina solata za možgane s 3 paprikami

Skuhani leči dodajte na koščke narezane paprike (rumeno, rdečo, zeleno), malo rdeče čebule, dodajte pest razpolovljenih češnjevih paradižnikov ter začinite z žlico oljčnega olja, domačim jabolčnim kisom ali limono. Taka solata je lahko samostojno kosilo ali večerja, lahko vključite še jajce ali malce feta sira.

Fižolov jajčni namaz za zajtrk

Skodelico skuhanega fižola (250 g), malo čebulo, strok česna in 3 polovičke sušenih paradižnikov (namočeni) zmeljite v gladko maso, po potrebi razredčite z vodo od kuhanja fižola, da dobite gladek namaz. Vanj vmešajte še eno v trdo kuhano jajce (lahko tudi izpustite, če imate alergijo ali jajc ne uživate) in žlico nerafiniranega oljčnega olja ali pa masla iz sezama (tahini). V namaz lahko vmešate še drobnjak, postrežete ga na polnozrnatem kruhu, skupaj s svežo zelenjavo, na primer s papriko. Namaz je odlična pomaka za surov korenček, vzamete si ga lahko kot malico »s seboj«.

 

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

Sodelujoči strokovnjak

PODOBNE INFO

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

PREBERI VEČ