Prijava na e-nasvete

Pot do trajnostnega prehranjevanja

Pripravili smo vsebino na temo – pot do trajnostnega prehranjevanja. Do leta 2050 bo na Zemlji več kot 9 milijard ljudi, kar pomeni, da bodo naraščale potrebe po hrani. Pri pripravi vsebine o trajnostnem prehranjevanju je sodelovala Maja Hrovat, dr. vet. med., Slovensko vegansko društvo.

V razvitem svetu se večina od nas prenajeda, naša prehrana pa je vse bolj procesirana in bogata z živalskimi proizvodi, kar škoduje tudi okolju. Poleg drugih »ugodnosti« sodobnega načina življena in gospodarske dejavnost, ki imajo prav tako številne negativne vplive na okolje z vidika zadoščanja potreb po hrani (fosilna goriva, odpadki, industrijska onesnaženost, izguba biotske raznovrstnosti in prekomerna poraba naravnih virov, kmetijska dejavnost, uničevanje gozdov, plastika itd.).

Prehod na pot do bolj trajnostnega prehranjevanja

Nujnost prehoda na bolj trajnostno prehrano in prehranske modele postaja z vidika varovanja okolja vse bolj jasen korak, vendar ni tako enostavno. Za zagotavljanje hrane prihodnjim generacijam in zmanjšanje negativnega vpliva na okolje so neizbežni prehod na bolj trajnostne načine pridelave hrane ter spremembe prehranjevalnih navad. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) opredeljuje trajnostne prehranjevalne pristope kot tiste, ki sledijo trenutnim prehranskim smernicam, imajo nizek vpliv na okolje ter so cenovno dostopni in kulturno sprejemljivi.

3 koraki trajnostnega prehranjevanja

Čeprav bi se lahko prizadevanja za okolju prijazno kmetijstvo odvijala na višji ravni, lahko vsak posameznik prispeva svoj delež. Kljub zapletenosti problema obstajajo tri ključne spremembe za dosego trajnostnega prehranjevanja na ravni gospodinjstva: manjša poraba, manj odpadkov in več polnovredne rastlinske hrane.

Države so začele v zadnjem desetletju vključevati trajnostne vidike v svoje prehranske politike in programe izobraževanja potrošnikov. Poudarek je na živilih, ki so sezonska in lokalna, zmanjševanju odvečnih odpadkov hrane, uživanju izključno rib iz trajnostnih virov ter zmanjševanje vnosa rdečega in obdelanega mesa, visoko obdelanih izdelkov in sladkanih pijač, in tudi o prevladujoči uporabi rastlinske prehrane.

S preoblikovanjem obstoječih prehranjevalnih običajev v bolj trajnostne prakse prispevamo k zmanjšanju obremenitve na okolje in hkrati skrbimo za svoje zdravje. Korak k trajnostnemu prehranjevanju je zmanjšanje uživanja predelane hrane in živil živalskega izvora, s čimer zmanjšamo vnos nasičenih maščob. Namesto tega naj bi povečali uživanje polnovrednih rastlinskih virov, kot so zelenjava, stročnice in polnozrnata žita. Ta živila vsebujejo koristne bioaktivne snovi (antioksidanti), mikrohranila in vlaknine.

Pobesnelo podnebje

Podnebne spremembe, ki jih opažamo iz leta v leto, so posledica človeškega egoističnega vedenja. Zaradi hrepenenja po udobju in užitku ogrožamo prihodnost naših potomcev. Glede na to, da ima vsak posameznik omejen vpliv na globalno trgovino, transport in energetiko, je prehod na uživanje več rastlinske hrane ali celo veganstvo še vedno eden najboljših in najučinkovitejših načinov za zmanjšanje negativnega vpliva na okolje. Zgolj prehod na bolj trajnostne prehranjevalne navade sicer ne bo rešil planeta, vendar je, poleg opustitve uporabe fosilnih goriv, ključen korak za premagovanje podnebne krize.

Izseki ugotovitev organizacij:

  • 100 g beljakovin iz govedine zahteva 25x več površin kot 100 g beljakovin iz stročnic.
  • Živinoreja na globalnem nivoju zavzema 83 % kmetijskih površin.
  • 70 % amazonskega pragozda izsekajo zaradi živinoreje (pašniki, soja in žito za živino).
  • Živinoreja na globalnem nivoju povzroča bistveno več toplogrednih izpustov (ogljikov dioksid, didušikov oksid in metan), kot vsa prometna infrastruktura skupaj.
  • Zadnjih 10 let globalna prireja rib v ribogojnicah presega globalni ulov prostoživečih rib, saj so ribolovna območja v 90 % že tako močno iztrebljena.

Spreminjanje predsodkov o rastlinski prehrani in veganstvu

Veganstvo je filozofski koncept, ki raziskuje razmerje med človekom, živalmi in okoljem, pri čemer poudarja pravičnost in enakost. Življenjski slog, ki se zavzema za izključitev izkoriščanja živali pri proizvodnji hrane, oblačil, obutve, kozmetike, čistil in zabave. Ljudje izberejo veganski način življenja iz različnih razlogov, vključno s skrbjo za živali, okoljevarstvom ter izboljšanjem lastnega zdravja in počutja. Čeprav se zdi, da gre za odrekanje, dejansko razkriva nove okuse in kulinarične možnosti, ki jih prej nismo poznali. Kljub še vedno obstoječim predsodkom se veganstvo vedno bolj sprejema tako med laično kot znanstveno skupnostjo.

Zakaj imamo radi nekatere živali, druge pa so nam hrana

Poleg okoljskega vidika, in vnosa več polnovredne rastlinske hrane v vsakodnevno prehrano, z izogibanjem živalskim izdelkom preprečujemo trpljenje in smrt živali, ki si tega nikakor ne zaslužijo. Oba vidika naj bi nas spodbujala v razmišljanje in ocenjevanje tega, kar trenutno velja za »normalno«. Namesto sledenja prevladujoči ideologiji, lahko preučimo svoje navade in na osnovi razuma in podkrepljenih dejstev znanstvene skupnosti naredimo manjše spremembe. Na koncu bomo prepoznali, da lahko v trgovini zgolj posežemo po izdelkih z druge police, s čimer postanemo zagovorniki tistih, ki se ne morejo braniti.

Viri: 1. Brošura VegaFest 2023, Veganski festival trajnostnega načina življenja. Slovensko vegansko društvo. 2. Science, 2018, FAO 2013, Our world in Data, 2021, UN (dejstev podnaslovu Pobesnelo podnebje) vsi v Brošuri VegaFest 2023, Veganski festival trajnostnega načina življenja. Slovensko vegansko društvo. 3. Fabjan, Simona. 2021. Trajnostni način prehranjevanja za vitalnost – Zahodni način prehranjevanja je škodljiv za zdravje človeka in tudi za okolje. https://neodvisnost.si/trajnostni-nacin-prehranjevanja-za-vitalnost/. 4. Prehrana.si. Za trajnostnejši način prehranjevanja. https://www.prehrana.si/clanek/389-za-trajnostnejsi-nacin-prehranjevanja. 5. Inštitut KON-CERT Maribor. https://www.kon-cert.si/. 6. Prehrana.si. Polnovredna rastlinska prehrana kot življenjski slog. https://www.prehrana.si/clanek/488-polnovredna-rastlinska-prehrana-kot-zivljenjski-slog. 7. Nutris.org. Izpostavljamo: smernice zdrave prehrane. https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/splosno/94-smernice-zdrave-prehrane.html. 8. FAO. Food-based dietary guidelines. https://www.fao.org/nutrition/education/food-dietary-guidelines/background/sustainable-dietary-guidelines/en/.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

Sodelujoči strokovnjak

PODOBNE INFO

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

PREBERI VEČ