Prijava na e-nasvete

Podiplomski študij na Zdravstveni fakulteti

Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. Če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.

Manca Lunder, program II. stopnje: Sanitarno inženirstvo, 1. letnik
»Dodiplomski študij mi je bil všeč, zato sem svoje znanje želela poglobiti z magisterijem, ki traja le eno leto. Predavanja in vaje v večini potekajo popoldne. Skozi leto je potrebno napisati več seminarjev, s katerimi se lahko že usmerimo v pisanje magistrske naloge. Pri nekaterih predmetih je ocena seminarske naloge končna ocena, pri ostalih je treba opraviti še izpit in laboratorijske vaje. V drugem semestru je poudarek na pisanju magistrske naloge. Največ študentov se uči iz lastnih zapiskov in gradiva posredovanega s strani profesorjev. Najkoristnejši in hkrati najobsežnejši predmet so Metode vzorčenja, pri katerem se povežejo področja kemije, mikrobiologije in fizike. Je najbolj praktičen predmet v prvem semestru. Atmosfera na magisteriju je sproščena. Zaradi manjšega števila študentov v letniku, smo tudi bolj povezani med sabo. Profesorji spodbujajo naše lastno razmišljanje in so vedno pripravljeni pomagati ter odgovoriti na naša vprašanja. Tekom študija se podrobneje spoznamo tudi z raziskovalnim delom. Imamo možnost vključevanja v različne projekte, kjer pridobimo nove izkušnje in znanja.«

Rok Drnovšek, program: Zdravstvena nega 
»Študij je kombinacija predavanj, seminarjev in praktičnega usposabljanja. Izvajanje je prilagojeno tudi glede na potrebe študentov ob delu, kar pomeni manjši poudarek na predavanjih in majhen obseg praktičnega dela. Vsak predmet se zaključi s preverjanjem znanja v obliki izpita ali kolokvija ter izdelavo seminarskega dela. Študij v večji meri temelji na izdelavi predstavitev in diskusiji o seminarskih delih. Učna literatura je največkrat posredovana v elektronski obliki, ki si jo lahko študenti natisnemo.  Najbolj koristni se mi zdijo predmeti v raziskovalnem informacijskem modulu, saj nam lahko pridobljeno znanje pomaga pri vzpostavitvi in razvoju lastnega področja interesa v prihodnosti. Za težke predmete pa veljajo Raziskovalna metodologija v zdravstvu, Statistična obdelava podatkov in Etika v zdravstvu, ki pa so zelo pomembni in ravno zato malce težji. Profesorji do študentov gojijo razumevajoč odnos, kar je še posebej razvidno iz prilagodljivosti pri kombiniranju študijskih in poklicnih obveznostih študentov ob delu ter pripravljenosti sodelovanja tekom razvoja in nadgrajevanja študentu pomembnih tem, ki sicer niso del predmetnika.«

Barbara Ban, program: Fizioterapija
»Študij je prilagojen študentom, ki so poleg študija še zaposleni, zato poteka izključno v popoldanskih urah. Predmeti so v prvem polletju usmerjeni v izpopolnjevanje znanj o raziskovalni metodologiji, analitični statistiki, primarni preventivi ter z dokazi podprti fizioterapiji. Prav tako si vsak izbere še dva splošna izbirna predmeta. Na začetku imajo vsi predmeti predavanja, nato pa sledijo še seminarske in laboratorijske vaje, ki so obvezne. V 1. letniku se samo dva predmeta zaključita z izpitom, vsi ostali predmeti pa imajo za končni izdelek pisno seminarsko nalogo in po navadi še predstavitev le-te. Prav tako se pogosto tudi laboratorijske vaje končajo s pisnim izdelkom. Skoraj vso literaturo dobimo na spletni učilnici, ki je v večji meri v obliki »powerpoint« predstavitev ali pa člankov. Članki so v večji meri v angleščini. Najbolj so mi zanimivi strokovni predmeti, kot je Biomehanika hoje, kjer z mehanskega vidika opazujemo hojo, ali pa predmeti, kjer imamo opravka z računalniškimi ali robotskimi sistemi in si razširjamo znanje o njihovi uporabnosti v praksi (npr. za analizo hoje, za povrnitev funkcije zgornjega uda). Na magistrskem študiju pridobimo tudi poglobljeno znanje o merilnih inštrumentih in oceni preiskovancev. Odnos med profesorji in študenti je zelo kolegialen. Profesorji so zelo odprti in nam ponudijo dovolj časa, da opravimo vse obveznosti pri predmetih. Odlično je, da smo ob petkih nimamo kontaktnih ur na fakulteti, saj nam profesorji naložijo delo v spletno učilnico, ki ga lahko opravimo doma čez vikend.«

Jovana Mitić, program: Fizioterapija
»Vsa redna in gostujoča predavanja potekajo v prostorih matične fakultete. Gradiva za posamezna predavanja profesorji skrbno pripravijo in nam jih po zaključku posameznega sklopa tudi posredujejo na skupni elektronski naslov ali na spletno učilnico. Tudi predavanja ob petkih potekajo preko zadolžitev, priloženih na spletni učilnici. Izpiti načeloma potekajo v času zimskega in poletnega izpitnega obdobja, a se je vedno možno dogovoriti za bolj ustrezen datum. Ker se na podiplomskem študiju pričakuje vključitev v raziskovalno dejavnost stroke, je izpitov manj, je pa zato veliko več samostojnega dela in seminarskih nalog. Za študij najprej pregledam gradivo predavanj, ki nam ga posredujejo profesorji. Večino dodatnega gradiva predlagajo profesorji in ga tudi priložijo v spletno učilnico, dodatno pa se poišče v knjižnici ali s pomočjo člankov preko posameznih podatkovnih baz, tako da je učno literaturo mogoče dobiti povsem brezplačno. Odnos med profesorji in študenti je kolegialen in spoštljiv. Vsi profesorji so zelo odprti za nove ideje in zamisli, za konstruktivna in kritična mnenja. Kadarkoli študenti potrebujemo kakšen nasvet, nam ga profesorji z dobro voljo tudi dajo.«

Monika Robnik, program: Sanitarno inženirstvo
»Študijski program traja le eno leto in ne dve kot večina študijskih programov na podiplomskem študiju. Poteka razgibano, tako da so vključeni vsi izobraževalni prijemi – predavanja, vaje, seminarji. Predavanja vključujejo tudi gostujoča predavanja, preko katerih lahko navežemo stik z drugimi fakultetami in organizacijami z naših področij. Vaje so laboratorijske, terenske in klinične. Pri seminarjih si izberemo temo s področja, ki nas zanima – pri tem imamo proste roke, kar nam omogoča, da res lahko raziščemo tematiko. Od predmeta in izvajalca predmeta pa je odvisno, ali predmet zaključiš z izpitom ali kolokviji. Učno gradivo je odvisno od predavatelja. V večini primerov dobimo seznam obvezne literature (v kolikor je dostopna) in priporočene literature. Gradivo nam posredujejo izvajalci predmetov oziroma ga lahko pridobimo v knjižnici ali kupimo. Vsebinsko najobsežnejši je predmet Metode vzorčenja, saj povezuje tri glavna področja, in sicer fiziko, mikrobiologijo in kemijo. Profesorji imajo do študentov odprt odnos. Komunikacija je obojestranska. Profesorji razumejo, da gre za študij na drugi stopnji in da imajo nekateri študenti že službe, zato so do vseh prilagodljivi.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

Sodelujoči strokovnjak

PODOBNE INFO

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

PREBERI VEČ

MNENJA ŠTUDENTOV

O NAS

Za vsa vprašanja, komentarje, ideje nas kontaktirajte. V najkrajšem možnem času vam bomo poskušali odgovoriti.

Stik z nami: info@MestoMladih.si

SLEDI NAM