Prijava na e-nasvete

Podiplomski študij na Pravni fakulteti Maribor

Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. Če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.

Anej M. Irgolič, program II. stopnje: Pravo, 2. letnik
»Pravo je veda, ki zahteva »enovito« magistrsko izobrazbo. Zaključek študija na I. stopnji je, v primeru prava, prikrajšanje za nova znanja, pristope in neodkrit potencial. Pravo ni golo učenje zakonov in pravil, ampak logično spoznavanje načel in sistema, v katerega umestiš pravila. Predavanja niso obvezna, a so nujna, če želiš ob učenju debelih knjig kadarkoli zares uživati. Spremljajo jih obvezne vaje, ki jih asistenti poskušajo obarvati s primeri iz prakse. Seminarji so namenjeni poglabljanju znanja in večjemu akademskemu dialogu med študenti in profesorji (velikokrat tudi reševanju kakšnega starega izpita). Izpiti so pisni, ustni ali kombinacija. Veliko je izpitov, kjer del ocene predstavlja rezultat, ki ga pridobiš tekom vaj. Kolokviji predstavljajo zgolj pogoj za izpit ali del izpita. Prvotno se poslužujte knjig in gradiva obravnavanega na predavanjih. Za ponavljanje pa skripte, ki jih delijo starejši kolegi. Imamo sejem literature, kjer založbe ponujajo gradiva po znižani ceni. Pravna literatura je draga, vendar to ne predstavlja omejitve pri želji za študij prava. Literaturo lahko pridobim v univerzitetni in fakultetni knjižnici. Najtežji predmeti tisti, ki so posamezniku delali težave že na I. stopnji, saj se veliko predmetov ponovi in poglablja. Fakulteta je za evropski prostor dokaj majhna, kar vzbuja prijetno in domačo klimo. Kader je generacijsko mešan, bogat z izkušnjami starejših profesorjev in moderen zaradi mladega perspektivnega kadra. Pozitivno je, da nič ne opiše ekstaze, ko uspešno opraviš predmet, v katerega si vložil dneve in noči učenja, ter predavanja, okrogle mize, ekskurzije (npr. v zapore) in tekmovanja.«

Aljaž Sekolovnik, program: Pravo
»Kljub temu, da mi je I. stopnja dala določena znanja, sem si jih želel še več. Za uspešno kariero pravnika je potrebna opravljena II. stopnja študija kot pogoj tako za pridobitev pripravništva kot veliko ostalih delovnih mest, povezanih s pravom. Predavanja potekajo od ponedeljka do petka v večinoma dopoldanskem času. Popoldanski čas je namenjen vajam, kjer se utrjuje znanje, pridobljeno na predavanjih. Pri večini predmetov je možno opraviti del obveznosti opraviti s seminarskimi vajami ali kolokviji, ki predstavljajo ali določen odstotek ocene ali oceno iz pisnega ali ustnega izpita izboljšajo. Za pravnika, ki želi kvalitetno znanje na dolgi rok, je študij iz knjig skoraj obvezen. Večina literature tako predstavljajo knjige, nekatere bolj, nekatere manj obsežne. Poleg knjig so zelo priporočljivi zapiski iz predavanj, kjer profesorji pogosto še podrobneje razdelajo določena področja in včasih podajo tudi nasvet, kako in kaj se učiti. Večina literature je na voljo v knjižnicah, seveda obstajajo tudi zapiski in skripte, ki so jih pripravili starejši študenti in se lahko natisnejo v fotokopirncah. Generalno je atmosfera na II. stopnji dosti bolj sproščena, navsezadnje obiskujemo predavanja pri profesorjih že več let, kar prispeva k temu, da med predavanji lažje izrazimo svoje oglede na določeno pravno vprašanje in se tudi diskusija dosti lažje razvije kot na I. stopnji. Pozitivna stran naše fakultete se mi zdi tudi strokovnost profesorjev in podanega znanja ter urejenost fakultete.«

Denis Magyar, program: Pravo
»Predavanj je na 3. stopnji malo, večji del študija je osredotočen na individualno delo. Profesorji so glede izpitov prilagodljivi, predpogoj za pristop pa je (praviloma) seminarska naloga – znanstveni prispevek. Študiram iz knjig, ki jih bodisi kupim (po znižani ceni za študente) bodisi preslikam, in iz znanstvenih in strokovnih člankov, ki so dostopni na svetovnem spletu. Rdeča nit študija je znanstveno-raziskovalno delo, in sicer pisanje prispevkov ter doktorske disertacije. Posledično je najbolj koristen predmet Pravna metodologija, ki študente uvaja v metodološko pravilno delo, ki temelji na znanstvenih pristopih. Odnosi med profesorji in študenti na 3. stopnji so nedvomno kakovostnejši kot na predhodnih stopnjah. Izpostaviti pa je treba, da so odnosi korektni že na 1. in 2. stopnji, vendar zaradi večjega števila študentov ne morejo biti enako kakovostni, profesionalni in osebni.«

Maja Planinc, program: Pravo
»Za ta podiplomski študij sem se odločila, saj z magistrskim študijskim programom  pridobim ustrezno stopnjo izobrazbe za poklic, ki ga želim v prihodnje opravljati. Študij sestoji iz predavanj, vaj, seminarjev in izpitov. Kolokvijev imamo zelo malo. Študiram večinoma iz zapiskov in knjig. Zapiske si sama oblikujem iz obiskanih predavanj, knjige dobim v knjižnici. Najbolj koristni se mi zdijo  predmeti, ki pokrivajo največje število razmerij med subjekti (npr. Obligacijsko pravo, Pravo Evropske unije, Ustavno pravo …). Korektno je pojem, s katerim bi opisala odnos med profesorji in študenti. Med seboj sodelujemo kolikor moremo, večina profesorjev je odzivnih, med študenti in profesorji pa ni osebnega stika.«

Luka Tomazin, program: Pravo
»Upoštevajoč dejstvo, da je pogoj za pristop k strokovnemu izpitu, t. i. pravniškemu državnemu izpitu, uspešno opravljena druga stopnja, je odločitev za nadaljevanje študija enostavna. Predavanja in vaje potekajo ves semester, pri čemer se vaje začnejo teden ali dva kasneje. Seminarji so navadno mešanica teorije in prakse, pričakuje pa se intenzivnejši angažma študentov. Znanje se praviloma preverja s pisnimi in ustnimi izpiti (nikoli samo ustni). Kolokviji so redkost. Če je oblika preverjanja znanja kolokvij, ti ta prinese »bonus«, izpita pa z njim ne opraviš. Študiram iz knjig, ki jih dopolnjujem z lastnimi zapiski. Dodano vrednost pa predstavljajo zakoni, strokovna dopolnila zakonov, sodna praksa in strokovni članki. Priporočam, da se izjemno resno lotite Rimskega (knjiga »težka« skoraj 1000 strani), Stvarnega in Obligacijskega prava (materija je izjemno zapletena in obsežna, obenem pa po moji skromni presoji, najpomembnejša), pa tudi Korporacijskega (obsežna snov in ekonomsko obarvani pojmi) in Kazensko materialnega prava. Zahteva se visok nivo znanja, kar je tudi prav. Med pozitivne stvari sodijo: profesionalen pristop profesorjev (ni zamujanja, izvrstna retorika, dostopnost, pripravljenost pomagati), korektno ocenjevanje in učinkovito delo referata (prijaznost, fleksibilnost, odzivnost).«

Denis Baghrizabehi, program: Pravo
»Na mojo odločitev za nadaljevanje študija je prvič vplivalo elementarno znanje, ki sem ga pridobil na dodiplomskem študiju in sem ga želel nadgraditi. In drugič, podiplomski študij ponuja nove priložnosti in odpira vrata nadobudnim. Na predavanjih se seznanjamo predvsem s teorijo in abstraktnimi pojmovanji, vaje pa so namenjene uporabi teh znanj na praktičnih primerih. Določeni izbirni predmeti se sicer izvajajo v obliki kontaktnih ur, a se v osnovi ne razlikujejo mnogo od klasičnih predavanj. Kolokvijev ni oz. so le redki. Izpiti so pisni in nekateri tudi ustni. Študiram iz knjig in pravnih virov iz knjižnice, ki v večini primerov zadosti študijskim potrebam. V poštev pridejo tudi strokovni članki, ki izhajajo v domači pravni periodiki, tuje članke pa se dobi na spletu. Profesorji namenijo veliko pozornosti študentom in so dosegljivi v primeru vprašanj študijske narave. Profesorji spoštujejo študentski feed-back. Kot najpomembnejše vidim, da bo pridobljeno znanje obilno, fakulteta omogoča odlične pogoje za študij in predavalnice so dobro tehnično opremljene.«

Vesna Težak, program: Pravo
»Študij sem izbrala predvsem zato, ker je pogoj za pristop na pravniški državni izpit, ta pa odpre vrata do poklicev, kot so odvetnik, sodnik, tožilec in notar. Ker nas je študentov malo, študij poteka le v obliki seminarjev. Učim se iz knjig, strokovno literaturo dobim v knjižnici na fakulteti ter iz zakonov, ki so dostopni na spletu. Študij na podiplomski ravni je zastavljen predvsem kot priprava na pravniški državni izpit, zato je večina predmetov zgolj ponovitev ali poglobitev predmetov, ki smo jih poslušali že na prvi stopnji. Zelo koristen je bil predmet Pravne veščine in informatika, kjer je bil poudarek na praktičnem delu, tj. pisanju pogodb in tožb. Da je bil kakšen predmet težak, ne bi mogla reči, je pa res, da je zahtevno študirati tako, da se na fakulteti udeležujemo le seminarjev, večino materije in literature (ki je ni malo), pa moramo naštudirati sami. Na fakulteti se dobro počutim, imamo pozitiven odnos s profesorji, seminarji so bolj intenzivni, a tudi sproščeni.«

David Raišp, program: Pravo
»Ker mi stopnja pridobljene izobrazbe na prvi stopnji ni omogočala pristopa na Pravniški državni izpit, svoje znanje pa sem želel tudi nadgraditi, sem se odločil za podiplomski študij. Zaradi manjšega števila študentov se letos izvaja samo izredna oblika študija, pri čemer predavanja potekajo v popoldanskem času in ob sobotah dopoldne. Predmeti prvega letnika predstavljajo nadgradnjo znanj, ki smo jih pridobili tekom študija na prvi stopnji, pri čemer je poudarek na gospodarskem pravu. Drugi letnik pa je zasnovan kot temeljita priprava na Pravniški državni izpit. Ker smo majhna skupina je veliko individualnega pristopa, kljub zmanjšanemu številu predavanj. Študiram iz predpisane študijske literature in dodatnih člankov, na katere nas profesorji opozorijo. Dobri odnosi s profesorji in drugimi zaposlenimi na naši fakulteti, kolegialnost študijskih kolegov in informacijska ažurnost so le nekatere od pozitivnih stvari na naši fakulteti.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

Sodelujoči strokovnjak

PODOBNE INFO

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

PREBERI VEČ