Prijava na e-nasvete

Podiplomski študij na Fakulteti za naravoslovje in matematiko

Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. Če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.

Anica Ficko, program II. stopnje: Fizika, absolventka
»Študij mi je bil zanimiv na I. stopnji in sem se ogromno naučila, kar se ni spremenilo. Kolokvijev je malo, za opravljanje izpitov se zahteva delo na seminarskih nalogah. Na I. stopnji je bilo obratno. Zapisi, ki si jih pripravimo med predavanji so najkoristnejši, zato priporočam redno obiskovanje predavanj. Najuporabnejši predmeti so tisti, kjer moramo izbrati fizikalni problem, ga rešiti in napisati seminarsko. Zahteva idejo in izbiro problema, včasih izvedbo eksperimenta, nato meritve primerjamo s podatki v literaturi ali z rezultati računalniške simulacije in pojasnimo rezultate. Najtežji pa tisti, pri katerih rešujemo računske naloge, saj je za dober rezultat na izpitih potrebno vložiti ogromno dodatnega truda in vaje. Med težje premete sodijo tudi eksperimenti, ki jih izvajamo samostojno in moramo do podrobnosti poznati naprave in biti previdni pri delu z elektriko. Profesorji so dostopni, odzivni preko elektronske pošte, prilagodljivi, saj se lahko dogovorimo glede urnikov, terminov kolokvijev, predstavitev seminarskih nalog. Zelo nas spodbujajo, da opravimo predmete s kolokviji. Udeležujejo se tudi dogodkov, ki jih pripravimo. Imam ogromno pozitivnih izkušenj: obisk UKC LJ, rektorja TRIGA, ARSO, Instituta IZUM in podjetij v MB v sklopu predmeta Fizikalne aplikacije. Presenetilo nas je, da lahko na večino pisnih kolokvijev ali izpitov prinesemo gradiva s seboj.«

Alex Wirth, program: Izobraževalna fizika in tehnika
»Na podiplomskem študiju smo imeli v okviru kontaktnih ur predavanja, vaje in seminarje. Izpite smo v večini lahko opravili s kolokviji, ob pogoju, da smo imeli opravljene tudi ostale obveznosti. Veliko smo imeli tudi samostojnega dela – samoumevno je, da je podiplomski študent v največji možni meri samostojen, samoiniciativen in proaktiven. Za izpite, kolokvije oz. zagovore sem se učil iz knjig, zapiskov in člankov. Učno literaturo sem večinoma dobil v fakultetni knjižnici, v redkih primerih sem odšel v univerzitetno ali mestno knjižnico. Članke pa sem iskal tudi prek interneta. Najbolj koristna so se mi zdela predvsem praktična usposabljanja, ker te dobro pripravijo na službeno pot. Odnos med profesorji in študenti na UM FNM je odličen. V splošnem je na naši fakulteti izredno dobra klima.«

Barbara Arcet, program: Izobraževalna matematika
»Po treh letih dodiplomskega študija matematike sem prišla do zaključka, da bi svoje znanje in veselje do te znanosti rada prenašala naprej. Pri predmetih matematične narave sem imela na urniku predavanja in vaje, pri kakšnem tudi seminar, pri pedagoških predmetih pa večinoma predavanja in seminarje. Pri nekaterih predmetih smo imeli možnost kolokvijev, pri drugih sta prišla v poštev izpit in ocena iz seminarja. Če se je le dalo, sem se vedno učila iz svojih zapiskov, pri predmetih z dobrim predavateljem pa tako veliko odneseš že s samih predavanj, zato sem skušala biti čim več prisotna na faksu. Najbolj koristni so se mi zdeli predmeti didaktike matematike, saj sem se na podiplomski stopnji prvič srečala s to snovjo, ki je seveda ključnega pomena za moj poklic. Odnos med profesorji in študenti je ena najsvetlejših točk na naši fakulteti, saj so profesorji večinoma vedno pripravljeni pomagati, se potruditi in dodatno razložiti karkoli, če je seveda tudi odnos študentov do njih korekten. Med pozitivne bi uvrstila še majhnost skupin študentov na večini predavanj in posledično sproščeno študijsko okolje.«

Saša Zavratnik, program: Biologija in ekologija z naravovarstvom
»Študij na naši fakulteti sestoji iz neobveznih predavanj, obveznih vaj pri večini predmetov, nekoliko manj je na drugi stopnji terenskih vaj in kolokvijev, več pa je seminarjev, ki so pogoj za pristop k pisnemu izpitu. Študiram iz svojih zapiskov, saj sem najbolj prepričana v lastno izbiro pomembnih informacij. Vsi profesorji, razen nekaterih gostujočih, so nam bili do zdaj še vedno pripravljeni posredovati svoja predavanja v pdf ali ppt obliki, za nadgradnjo pa sem poiskala prosto dostopne članke ali tujo literaturo. Pomembni predmeti se mi zdijo tisti, pri katerih delamo z metodami, ki se jih poslužujemo v biologiji in so več kot potrebni za pridobitev suverenosti v praksi. Iz izkušenj lahko rečem, da so najtežji predmeti povezani z razumevanjem rastlinskega sveta, saj je ozadje procesov na vseh nivojih veliko bolj zapleteno in težje dojemljivo kot znanje o živalih. Komunikacija s profesorji presega meje uradnega odnosa, kar je dober temelj za efektivno sodelovanje na projektih, izdelavo nalog in podobno. Kot pozitivne izkušnje bi lahko navedla širjenje znanja, izguba strahu pred komunikacijo z ljudmi, ki imajo večje znanje in veljavo, kot jo imam sama, sproščene in zabavne terenske vaje, ki so nas povezale med seboj in s predavatelji.«

Sebastjan Krajnc, program: Izobraževalna fizika
»Bolonjski študij je omogočil, da sem se na 2. stopnjo vpisal na pedagoško smer – fiziko (prej sem končal študij Informatike in tehnologije komuniciranja). Sem edini študent v letniku na tej smeri, kar pomeni, da nekatere temeljne fizikalne predmete opravljam na nepedagoški smeri, ostale predmete pa skupaj z drugimi pedagoškimi smermi. Fizikalne didaktične predmete opravljam v obliki individualnih konzultacij. Študiram večinoma iz svojih zapiskov ter iz zapiskov sošolcev, pa tudi literature iz knjižnice in interneta. Najbolj koristni se mi zdijo didaktično-fizikalni predmeti (Didaktika fizike, Didaktika astronomije). Ker sem edini študent, veliko hitreje absorbiram znanje, saj konzultacije potekajo v obliki pogovora – izgleda kot wikipedija v živo. Profesorji so vedno pripravljeni pomagat in če so težave, se lahko kadarkoli obrnem na njih, preko maila, na govorilnih urah ali po predavanjih.«

Tadej Emeršič, program: Fizika
»Osvojeno znanje iz dodiplomskega študija fizike sem želel razširit in oglobiti na področju biofizike. Hkrati si bom z višjo izobrazbo, vsaj upam, lažje pridobil kasnejšo zaposlitev. Študij poteka v obliki predavanj in vaj, v primeru manjšega števila študentov, pa se predmet izvaja v obliki konzultacij po dogovoru. Po želji se lahko tudi vključujemo v znanstveno-raziskovalno delo naših profesorjev, v razne študijske ter obštudijske  dejavnosti.  Študiram iz knjig, člankov in zapiskov. Knjige si večinoma izposojam iz knjižnice, do člankov pa dostopam preko interneta. Vsak predmet na naši fakulteti je po svoje koristen in zanimiv, lahko pa je tudi težek. Odvisno od motivacije vsakega posameznika ter od samega predavatelja, ki prenaša znanje na študente. Odnos med profesorji in študenti je sproščen. Profesorji se zavzamejo za vsakega študenta posebej, tako da na naši fakulteti študent ni številka.«

Vito Šimonka, program: Fizika
»Vpisal sem se zaradi višje izobrazbe, več kompetenc in kasneje boljše možnosti za zaposlitev. Poleg predavanj in vaj veliko raziskujemo na aktualnih področjih fizike, biologije in medicine, pri čemer delo apliciramo na seminarske naloge ter se udeležujemo obštudijskih dejavnosti, ki jih organizira Študentski svet. Večinoma študiram iz lastnih zapiskov, dodatno pa poiščem pomoč na spletu in v dodatni literaturi. Najbolj koristni se mi zdijo predmeti, pri katerih imamo največ kontaktnih ur s pedagoškimi delavci, odličnimi raziskovalci. S pravo mero motivacije, ki jo dobimo s strani profesorjev, ni nič težko. Med profesorji in študenti je sproščeno vzdušje,v katerem se z radostjo učimo in raziskujemo.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

Sodelujoči strokovnjak

PODOBNE INFO

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

PREBERI VEČ