Prijava na e-nasvete

Podiplomski študij na Fakulteti za kemijo v Ljubljani

Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. Če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.

Ana Grom, program: Biokemija, absolventka 
»V sklopu vsakega predmeta so predavanja in vaje, pri vsakem predmetu pa je običajno tudi ena (ali več) seminarska naloga, ki jo mora vsak študent napisati. Razlikujejo se samo v številu študentov, ki sodelujejo pri seminarski nalogi. Včasih gre za individualne seminarske naloge, včasih pa več študentov skupaj obdela neko temo in skupaj napišemo seminarsko nalogo. Na koncu semestra opravljamo kolokvij iz laboratorijskih/računalniških vaj (pogoj za pristop k izpitu) ter izpit (snov, ki se obdela na predavanjih). Študiram večinoma iz svojih zapiskov, če pa mi med predavanji kaj ni povsem jasno, si pogledam tudi knjige ali znanstvene članke, ki obravnavajo predavano tematiko. Knjige se skoraj vedno dobi v knjižnici na fakulteti ali v centralni tehniški knjižnici, članki pa so dostopni na internetu ali DIKUL-u. Najtežji predmeti mi je bil Tehnologija DNA. Odnos med profesorji in študenti je večinoma zelo dober, predavatelji so dostopni za predloge študentov in za dodatna vprašanja.«

TjazKobalTjaž Kobal, program: Kemijsko inženirstvo
»Za nadaljevanje študija kemijskega inženirstva na podiplomski stopnji sem se odločil, ker me področje zelo zanima in sem znanje kemijskega inženirstva želel še nadgraditi. Menim, da bi imel brez dodiplomskega študija zelo omejeno znanje določenih področij kemijskega inženirstva, brez katerih bi zelo težko samozavestno in brez težav opravljal kasnejše delo. Prisotnost na laboratorijskih vajah je obvezna, na predavanjih pa priporočljiva za boljše razumevanje snovi. V vsakem semestru je vsaj en predmet možno opraviti s kolokviji. Študiram predvsem iz zapiskov, za boljše razumevanje pa si pomagam tudi s knjigami, ki jih običajno najdem v knjižnici ali na spletu. Za nekatere predmete se dobijo tudi izpiti in kolokviji starejših generacij. Učne literature nikoli ne kupujem, edini strošek predstavlja fotokopiranje zapiskov. Najbolj koristna in hkrati najtežja predmeta na podiplomskem študiju sta Kataliza in heterogeni sistemi ter Bioprocesno inženirstvo, saj sta oba temeljna za opravljanje mojega poklicnega dela. Zahtevata veliko samostojnega dela, razumevanja in povezovanja različnih znanj. Ker nas je v letnik vpisanih le okoli 30 študentov, se med seboj dobro poznamo in posledično lažje sodelujemo.«

Matija Gatalo, program: Kemija
Matija Gatalo»Atmosfera je dobra, odnos je dosti bolj spoštljiv, kot takrat, ko sem bil bruc. Predavanj, vaj in seminarjev je dosti manj, kot na prvi stopnji, saj je 150 ur na semester rezerviranih za raziskovalno delo v okviru magistrske naloge, v zadnjem semestru drugega letnika pa bo temu posvečen celoten semester. Namesto 12-ih predmetov letno, jih imamo le 8, v 2. letniku pa le 6. Učim se iz skript in lastnih zapiskov, včasih še iz dodatne literature. Skripte, če so, lahko kupimo na fakulteti. Najbolj so mi koristili izbirni predmeti, najtežji pa je Numerične metode, ker se nas večina kemikov pri tem predmetu prvič spozna z osnovami programiranja ter Fizikalna kemija oz. Statistična termodinamika. Vedno se najdejo profesorji, pri katerih je težje kot pri ostalih, vendar ni bilo nobenega profesorja, zaradi katerega, kljub zadostnemu znanju, ne bi mogel narediti izpita. Fakulteta mi je dala občutek, da me je nekaj naučila in počutim se sposobnega za delo v laboratoriju. Imamo super študentsko organizacijo, ki se trudi za dobrobit študentov in organizira super žurke ter poceni ekskurzije.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

Sodelujoči strokovnjak

PODOBNE INFO

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

PREBERI VEČ