Prijava na e-nasvete

Podiplomski študij na Fakulteti za humanistične študije

Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. Če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.

Matej Markič, program EM: Zgodovina, 2. letnik
»Program Zgodovina – enopredmetni študij sem obiskoval že na dodiplomski stopnji. Zgodovina me je vedno privlačila in izjemno zanimala kot znanost, zato sem se z njo veliko ukvarjal tudi v prostem času. Najpogosteje se učim iz skripti in zapiskov, po knjigah posežem nerad, saj bi mi njihovo natančno prebiranje (zaradi balasta) vzelo preveč časa, ker imam še druge izpite, dejavnosti, družino. Daleč najkoristnejši so se mi zdeli predmeti Zgodovina turizma, Sodobna okoljska zgodovina, Zgodovina Rusije, Zgodovina spolov in Zgodovina sodobne družbe, saj so mi bili všeč in se posameznik lahko akademsko in strokovno razvija ter intelektualno napreduje predvsem pri tistih predmetih, ki so mu v užitek. Večinoma sem bil s profesorji več kot navdušen, saj so se domala vsi izkazali za prijazne, človeške, komunikativne, razumevajoče, strokovne in vselej pripravljene na pomoč, seveda je tudi kakšna izjema. Kot pozitivno bi izpostavil prejem Bartolove nagrade za najboljše diplomsko delo in nominacijo za predsednika regionalnega odbora Mednarodnega društva študentov zgodovine. Niso pa mi všeč seminarske pri vsakem predmetu, ki so pogoj za pristop k izpitu, kar po izkušnjah študentov drugih fakultet ni ravno praksa. Nekateri profesorji ne objavijo prezentacij, kar bi nam bilo bistveno v pomoč, saj si snov lažje zapomnimo. Erasmus izmenjave nisem koristil zaradi negativnega renomeja v zadnjem času, saj naj bi se študentom dodelilo projekte, seminarske in eseje, ki jih pripravijo v angleščini, predavanj pa je malo, posledično ne spoznaš novih kolegov.«

Nika Stegovec, Fakulteta za humanistične študije,program: Jezikovno posredovanje in prevajanje

»Študij je zelo razgiban in je sestavljen iz predavanj, seminarjev, vaj in seveda izpitov. Teoretske vsebine so ustrezno dopolnjene s praktičnim usposabljanjem, kar na koncu prinaša najboljše rezultate. Študiram tako iz knjig, kot iz zapiskov, v veliko pomoč so mi tudi vsebine, dostopne na internetu. Učno literaturo večinoma dobim v knjižnicah, kar ni dostopno, pa kupim. Najbolj koristni se mi zdijo praktični predmeti, ki nas pripravljajo na konkretne situacije in delo na naši nadaljnji karierni poti. Osebno so mi najtežji tisti, ki obsegajo veliko teorije in niso podkrepljeni s praktičnimi znanji, saj ne maram učenja na pamet. Odnos in atmosfera med profesorji in študenti na naši fakulteti sta super. Predavanja potekajo v manjših skupinah, kar pa je iz mojih izkušenj velika prednost. Profesorji se lahko bolj posvečajo vsakemu posameznemu študentu, izvajanje študijskega programa se lahko prilagaja študentom. Predvsem v celotnem akademskem okolju vlada dobro vzdušje, energija in želja po skupnem sodelovanju. Na splošno je moja izkušnja zelo pozitivna. Izpeljali smo veliko dobrih in zanimivih projektov, predvsem sem skozi študij napredovala tako glede znanja in kompetenc, kot tudi osebnostno. Vseskozi me je k temu spodbujala prav naša fakulteta. Ponosna sem, da sem del nje, predvsem na to, da mi je dala vse te priložnosti za rast in razvoj.«

Samanta Coraci, Fakulteta za humanistične študije, Koper, program: Komuniciranje in mediji 
»Za podiplomski študij Komuniciranje in mediji na Fakulteti za humanistične študije sem se odločila, ker sem tudi na isti fakulteti diplomirala iz smeri Medijski študiji. V treh letih prve bolonjske stopnje sem spoznala veliko odličnih profesorjev, ki se zavzamejo za svoje študente in jim v najboljši moči poskušajo posredovati znanje z danimi sredstvi in urami. Fakulteta vsekakor ponuja kvalitetno izobraževanje, ki se dopolnjuje z različnimi projekti, kjer so študenti zelo aktivni. Na podiplomskem študiju so predavanja veliko bolj razgibana in praktična kot pa na dodiplomskem. Letos se ukvarjamo z veliko projektnimi nalogami, iz katerih odnesemo predvsem praktično znanje, ki je danes nujno potreben. Saj vsi poznamo tisto frazo, ko ti na razgovoru za delo povejo, da želijo nekoga z izkušnjami. Sicer pa imamo tudi klasična predavanja, doma sami prebiramo relevantno literaturo, ki jo skupaj predebatiramo na seminarjih. Za pristop k izpitu moramo narediti seminarsko nalogo. Na koncu semestra pa sledi izpit. Odnos med profesorji in študenti je največji plus te fakultete. Ravno zaradi manjšega vpisa (v primerjavi z Ljubljano), se tukaj razvijejo pristni kolegialni odnosi, če ne že celo prijateljski. Tukaj profesor ni samo tisti, ki ti odpredava študijsko snov in te oceni na izpitu, ampak mentor v pravem pomenu besede. Skušajo pomagati na akademskem področju s kvalitetnimi predavanji in z vključevanjem v kopico projektov.«

Janja Zorko, program: Jezikovno posredovanje in prevajanje
»Pri nekaterih predmetih smo imeli le predavanja, pri drugih tudi vaje. Zaradi narave študija (prevajanje) smo študenti veliko delali na računalnikih (v jezikoslovni ali računalniški predavalnici). Veliko smo prevajali tudi od doma. Znanje se preverja različno: z izpiti, kolokviji, seminarsko nalogo ali le ustno. Učim se predvsem iz predpisane literature in zapiskov. Gradivo velikokrat posredujejo predavatelji (kopije člankov, skeni knjig itd.), nekaj si je izposodim, nekaj tudi kupim. Najbolj koristni so praktični predmeti, ki ponujajo konkreten vpogled v način dela, orodja in prijeme, s katerimi si pri delu lahko pomagamo, pasti, na katere lahko naletimo ipd. Najtežji so predmeti, ki so obenem manj relevantni za študij in hkrati predvidevajo veliko teoretičnega znanja. Na podiplomskem študiju je v večini primerov čutiti manj napetosti, neke vrste kolegialno spoštovanje, kar je razumljivo, saj smo študenti sami nekoliko resnejši in bolj zavzeti kot na prvi stopnji in predavatelji to zagotovo zaznavajo in cenijo. K dobrem vzdušju pa zagotovo pripomore dejstvo, da je na drugi stopnji manj študentov in se da lepo delati.«

Saša Šušteršič, program: Slovenistika
»Pedagoški podiplomski študij je nujen, ker samo z dodiplomskim študijem ne morem učiti slovenščine, kar je moja želja. Predmeti vsebujejo predavanja in vaje ali seminarje. Te lahko predavatelj opravi v enem sklopu, če je za vaje drugi izvajalec, so te v drugem terminu. Obveznosti pri predmetu predstavljajo kolokviji ali seminarska naloga (ali oboje) in izpit – ustni ali pisni. Študiram iz knjig in zapiskov. Literature navadno ne kupujem, sposodim si jo v knjižnici ali jo poiščem na spletu. Če knjigo kupim, je to največkrat prek spleta. Menim, da so najbolj koristni tisti predmeti, ki vsebujejo veliko vaj ali praktičnega in samostojnega dela. Na slovenistiki so bili najtežji predmeti iz književnosti, zaradi obsega snovi, zahtevnih seminarskih nalog, veliko branja ter zahtevnih profesorjev. Pozitiven je odnos med profesorji in študenti, znanje, ki sem ga pridobila, ter dobra prijateljstva.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

Sodelujoči strokovnjak

PODOBNE INFO

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

PREBERI VEČ