Prijava na e-nasvete

Študentsko vs. podjetniško okolje v Sloveniji

Študentom bi bilo v veliko pomoč, če bi svoj status študenta lahko združili s statusom podjetnika, vendar Blaž Zupan, predavatelj podjetništva na ljubljanski Ekonomski fakulteti, pravi: »Država za podjetniške interese študentov nima posebnega posluha. Zakonodaja načeloma onemogoča, da bi mladi imeli uradno dva statusa hkrati, podjetnika (npr. s. p. ali lastnika d.o.o.) in študenta. To marsikoga odvrne od preizkušanja podjetniških priložnosti, kar je opaziti tudi v praksi, saj vsako leto srečam kar nekaj študentov, ki zaradi visokih fiksnih stroškov (prispevki, računovodstvo in podobno) ne upajo tržno testirati svojih podjetniških idej oziroma poslovnih modelov. Spodbuda študentskemu podjetništvu bi bila smiselna, saj je to čas, ko mlade, relativno gledano, najmanj stane, in v večini primerov še ne ogrozi njihovega bivanja. To bi bila lahko spodbuda v smislu oprostitve prispevkov za prvo leto (ob odprtju s. p.-ja) ali da bi nekatere študentske ugodnosti, kljub podjetniškem statusu, obdržali.«

Študenti največkrat na začetku poslujejo preko družinskega podjetja, odprejo d. o. o. (solastništvo) ali s. p., slednjega redkeje zaradi plačevanja prispevkov. 50,9 %  mladih v Sloveniji si želi postati podjetnik

PODPORA DOMAČIH

Veliko vlogo igra starševska spodbuda. »Tistim, ki imajo doma podjetje, je pogosto precej lažje, saj se lahko na starše obrnejo po nasvet, usmeritve in podobno. Spet drugi nimajo podpore doma, in če se morajo sami preživljati, so načeloma bolj motivirani k iskanju redne, varne zaposlitve kot k ustvarjanju lastne podjetniške poti. Starši bi morali podjetniške interese svojih otrok izenačiti z izobraževalnimi, saj gre za zelo podobno reč,« trdi Zupan, »z enim in drugim si mladi krepijo svoj položaj na trgu dela in ustvarjajo lastno zaposlitveno prihodnost. Marsikdo celo trdi, da je podjetniško udejstvovanje koristnejše za profesionalni in karierni razvoj.«

ZAKAJ NA START-UP DELAVNICO 

Svoje ideje lahko pokažete na start-up delavnicah. Zupan pravi: »Kultura “startupov” (zagonskih podjetij) je po eni strani izjemno pozitivna, po drugi strani pa izjemno nevarna. Pozitivna zato, ker postaja podjetništvo ”kul’ in se končno ustvarja razumevanje, da so managerji in podjetniki dve zelo različni sorti ljudi. S tem se ustvarja tudi razumevanje, da “tajkuni” niso (bili) podjetniki in z njimi nimajo veliko skupnega. Nevarni pa so zato, ker idealizirajo podjetništvo, mladi začenjajo verjeti v instant zgodbe o uspehu, v iskanje novega Facebooka, si za cilj vzamejo iskanje investicije in ne postavljanja dobičkonosnega poslovnega modela. Hodijo na tekmovanja, “pitche” ipd., namesto da bi se ukvarjali s poslom in preverjanjem poslovnega modela pri uporabnikih ali potrošnikih.«

STOPITE NA PODJETNIŠKO POT ČIM PREJ

»Študenti začnite nabirati izkušnje čim prej, saj hitrih receptov in zgodb o uspehu ni. To je tek na dolge proge,« svari Zupan. »Pomembno je čim prej poizkusiti, delati z glavo in se učiti. To je kot igranje športa ali inštrumenta. Samo iz knjige in brez vaje še nihče ni znal igrati. Pomoč lahko najdete na spletu, iz različnih gradiv, posnetkov, blogov, tudi forumov je precej. Na voljo je podporno okolje, kot so inkubatorji, tehnološki parki …« Pogovorite se s čim več osebami, ki imajo izkušnje, poslušajte zgodbe o uspehu ali propadu drugih, in preučijte kako so reagirali v določenih situacijah in zakaj na tak način. Odgovore poiščite tudi na točkah VEM, kjer vam bodo pomagali registrirati podjetje. Prave ideje so prave le kratko obdobje, potem pa priložnost usahne in zastari.

NAJPOGOSTEJŠI POMISLEKI ZA ZAČETEK PODJETNIŠTVA

Nadobudni bodoči podjetniki največkrat sprašujejo: kje dobim idejo, kako začeti, kje dobiti kapital, kje dobiti ekipo, kako postaviti ceno, kako uspešno prodajati. Te odgovore morate poiskati sami, pravi Zupan, posebej pa opozarja na 3 ključna področja, ki jih mora podjetniški tim obvladati – razviti zaželen izdelek ali storitev, ga znati prodati in skrbeti za učinkovito porabo sredstev. Največkrat študenti pozabijo na prodajo in na dejstvo, da je razvoj ZAŽELENEGA (prodajljivega) izdelka (storitve, rešitve) bistveno težji kot si večina ljudi predstavlja. Zahteva dosledno razumevanje kupcev in čim hitrejše tržno testiranje (ne pa dolgega razvoja).

Raziskava 2012 Eurobarometer kaže privlačnost podjetništva mladih med 15-34 let. V Sloveniji si kar 50,9 % mladih želi postati podjetnik (EU povprečje je 49 %, odstotek pa je nekoliko večji v ekonomsko naprednejših deželah kot so Kitajska, Brazilija, pa tudi Rusija, Turčija, Indija). Tudi izvedljivost odločitve za podjetništvo je s Sloveniji višja od EU povprečja, in sicer 57,2 % (v EU le 41 %). Kariera podjetnika je najbolj neprivlačna zaradi finančnih zagonskih ovir, kot to trdi 84 % Slovencev (EU povprečje 82 %), saj je pomoč države omejena. Izziv je izpostavljen predvsem zaradi starosti, saj mladi nimajo svojih privarčevanih sredstev in je to naj večkrat tudi enostavnejša oblika prve zaposlitve. Kljub temu da je EU povprečje 72 %, pa le 67 % mladih Slovencev meni, da se za podjetništvo težje odločajo zaradi administrativnih postopkov pri odpiranju podjetja.

Podjetnistvozelja

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

Sodelujoči strokovnjak

PODOBNE INFO

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

PREBERI VEČ