Prijava na e-nasvete

Magisterij ali zaposlitev

Dejstvo namreč je, da ko boste šolanje enkrat zaključili, se vam bo vse težje znova zakopati v knjige in seminarske naloge ter nadaljevati z istim tempom, kot ste ga nekoč že bili vajeni. Kljub temu pa je lahko višja stopnja izobrazbe dvorezen meč, še posebej takrat, ko je stopnja izobrazba edino, kar lahko ponudite bodočemu delodajalcu.

Pomembne so vaše veščine, ne le formalna izobrazba

»V praksi ni veliko oglasov za delo, ki bi zahtevali višjo stopnjo izobrazbe, kot je univerzitetni študij. Tudi sicer je pri zaposlovanju večji poudarek na veščinah, ki jih v podjetje prinesete in znanjih, s katerimi rešujete težave podjetja, kot na papirju, ki dokazuje vašo formalno izobrazbo,« je trende na trgu dela pojasnil Aleš Zaletel, direktor portala Mojedelo. Podobnega mnenja je Ksenija Štrekelj, direktorica iskanja in selekcije v agenciji za zaposlovanje Adecco. »V gospodarstvu še vedno velja, da si morajo mladi diplomanti pridobiti delovne izkušnje, ki jih tudi magisterij ali doktorat ne moreta nadomestiti. Vsekakor pri razvoju kariere koristi, da se razlikujemo od ostalih: da imamo znanja in veščine, ki jih drugi na našem področju nimajo. Veliko dodatno vrednost posamezniku prinašajo njegove delovne oz. praktične izkušnje, ki jih pridobi skozi delovni proces,« razlaga Štrekljeva in dodaja, da je visoka izobrazba potrebna predvsem pri starejših kadrih, ki zasedajo visoke menedžerske pozicije – tu se tako upošteva predvsem opravljen študij MBA.

»Vsekakor je formalna izobrazba (magisterij in več) izredno koristna, a danes na trgu dela štejejo predvsem izkušnje in dodatne sposobnosti in veščine, ki jih bodoči iskalci zaposlitve pridobijo tudi v t. i. neformalnih izobraževanjih. Tu imam v mislih predvsem znanje tujih jezikov, retoriko, kreativno pisanje,« podobno kot predhodnika pravi Snežana Vidić, vodja prodaje zaposlitvenega portala zaposlitev.net. »Sama svetujem nadaljevanje izobraževanja ob delu. Sploh je koristno, da študentje dobijo stik z realnim sektorjem in se kasneje odločajo za poglobljen študij na področju dela, ki jih resnično zanima,« je še dodajal Vidićeva.

Brez izkušenj ne gre

Zaletel poudarja, da je sama diploma zgolj potrdilo, da se znate učiti in pravilno odgovarjati na vprašanja na izpitu, ne pa da ste dober, zaposljiv kader za podjetje. »Podobno, kot da bi se naučili CPP na pamet, potem pa trdili, da znate voziti brez ur vožnje in vozniškega izpita,« opisuje Zaletel. Izobrazba je sicer vsekakor dobrodošla, vendar so pomembne tudi ustrezne delovne izkušnje, ki bodo teorijo s fakultete nadgradile s praktičnimi izkušnjami iz realnega poslovnega okolja. »Če študentje le nabirajo nazive in ne delovnih izkušenj, gre to bolj v minus pri zaposljivosti – podjetja se bojijo visoko izobraženega kadra – magistrov  brez izkušenj, ker je ta kader predrag, ni preverjen in vprašanje je, kako se bo izkazal na terenu,« komentira Zaletel.

Štrekljeva nam je povedala, da je povpraševanje po kadrih z visoko stopnjo izobrazbe prisotno praktično v vseh sferah – bodisi v gospodarstvu bodisi v raziskovalnih ustanovah in javni upravi, na področju operativnih pozicij, srednjega menedžmenta in najvišjega vodstva. Snežana Vidić pa je izpostavila tudi zdravstvo, farmacijo ter magistre in doktorje v vrstah inženirjev, znanstvenikov in profesorjev. Kot rečeno, pa vam zgolj naziv magister brez vsakih delovnih izkušenj ne bo pomagal, še več, lahko vas bo celo omejeval.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

Sodelujoči strokovnjak

PODOBNE INFO

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

PREBERI VEČ