Zgodbe uspešnih mladih podjetnikov

Miha Fabjan, CEO in soustanovitelj podjetja SmartNinja – tečaji programiranja in IT veščin

Ideja in kreiranje ekipe
»Na začetku sva bila v ekipi sama z Matejem Ramuto. Jaz sem skrbel za marketing in prodajo, Matej pa za tehnične zadeve, kurikulume itd. Zgodba SmartNinje se je začela že poleti 2014 kot stranski projekt znotraj organizacije StartUP Novo mesto. Ker je bil projekt uspešen, sva se z Matejem odločila, da se v začetku 2015 100 % posvetiva SmartNinji. Naš poslovni model nam je omogočal, da smo že od začetka bili profitabilni, zato smo lahko rast podjetja “bootstrapali” (tj. financirali rast podjetja iz lastnih prihodkov). Posledično se je tudi ekipa pričela širiti. Trenutno je pri SmartNinji 10 ljudi in več kot 40 inštruktorjev.«

Pomembni so prihodki
»Ideja postane “prava ideja” takrat, ko pridobiš prve stranke. Včasih se pozablja, da podjetje lahko uspešno deluje le če ima prihodke večje od stroškov. Kot start-up ideja doseže ta nivo, se lahko razvija naprej. Tako je bilo tudi pri nas. Pri SmartNinji smo hitro zgradili močno ekipo in z velikimi ambicijami vedno stremeli k rasti. Tako smo do danes lahko postali ena hitrejše rastočih šol programiranja v Evropi.«

Ključna je ekipa
Poizkusiti razviti svoj posel je najboljša šola v življenju. Prisiljen si se v kratkem času naučiti ogromno. Miha Fabjan vsakemu študentu priporoča, da poskusi: »Sedaj ste v najboljših letih, da poskusite uresničiti svoje sanje. Neuspeh ni nič negativnega, ampak le dobra lekcija za naprej. Na začetku ideja niti ni ključnega pomena. Ključna je ekipa, ki želi to idejo uresničiti.«

Anja Marič, ustanoviteljica podjetja WoodWay – prodaja lesenih ur, očal in dodatkov

“Ljubezen na prvi pogled”
Ideja o WoodWayu je nastala na kratkem izletu v Stockholm, ko sta z Alenom (življenjskim in poslovnim partnerjem) prvič videla leseno uro. Anja Marič pravi, da je bila to “ljubezen na prvi pogled”.  Po tem izletu sta se kar v domači dnevni sobi odločila, da odpreta butik in tovrstne izdelke ponudita tudi v Sloveniji. Začetki pa so vedno  težki: »Začela sva z izključno lastnim kapitalom, saj nisva želela postati odvisna od kredita. Vse svoje prihranke sva porabila za nakup prvih lesenih ur.«

Prava ideja je drugačna  
»Da je ideja prava sva vedela že zelo kmalu, saj so naši izdelki poželi zelo veliko navdušenja, tako pri Slovencih, kot tudi tujcih.« Anja Marič meni, da sta komisijo izbora Mladi podjetnik prepričala s svojo drugačnostjo in sta zato prejela naziv Mladi podjetnik 2015.

Uživajte v svojem delu
»Bodite drugačni! Ni treba, da delate več kot konkurenca. Pomembno je, da delate pametneje in bolje, predvsem pa, da v svojem delu uživate!«

Blaž Triglav, CEO in soustanovitelj Mediately – mobilna aplikacija za zdravnike s podatki o zdravilih v Sloveniji

Rešitev za nekaj tisoč slovenskih zdravnikov
Ekipa je vedela, da želijo delati mobilne aplikacije. Do prava ideje sta prišla dva zdravnika v ekipi, ki sta izkusila izzive z dostopom do informacij o zdravilih. Tako so rešili njun problem, ki je bil hkrati problem več tisoč zdravnikov v Sloveniji. »Ker smo bili izrazito tehnična ekipa, nam je manjkalo znanje o razvoju poslovnih modelov, in posledično so šepale tudi finance. Investicija nam je omogočila, da ugotovimo, kako iz ideje izgraditi uspešno podjetje,« premostitev začetnih težav opisuje Blaž Triglav.

Kvalitetna izvedba
»Največja prelomnica se je zgodila takoj po izdaji prve verzije aplikacije, ki jo je v nekaj tednih pograbilo več kot tisoč zdravnikov, in se je širila kar od ust do ust. Po nekaj neuspelih aplikacijah nam je ta hitra rast povedala, da imamo v rokah idejo z ogromno potenciala,« pravi Blaž Triglav. Poudarja še, da sama ideja ni veliko vredna, tako da se čim prej lotite izvedbe oz. izdelave in se podajte v prodajo.

Začetki
»Preden sva začela z izdelavo WP tem, sva poskušala zaslužiti nekaj denarja na najrazličnejše načine, od prodaje oglasnega prostora do ponujanja ekspertnih storitev programiranja in oblikovanja,« pravi Jaka, »nato pa je Primož napisal, da potrebuje oblikovalca, da bo izdelal svojo prvo WP temo za nadaljnjo prodajo in začela sva sodelovati. Prvi produkt sva izdelovala kar 6 mesecev in odziv je bil daleč nad pričakovanji – to je bil eden ključnih trenutkov, zakaj smo danes tu kjer smo.« Primož razlaga: »Podjetje sem kupil od drugega d.o.o.-ja, ker takrat nisem imel ustanovitvenega kapitala, lahko bi prosil kolege ali starše, ampak sem želel poskusiti čisto sam. Največji izziv na začetku je bila prva zaposlitev in nekaj malega tudi birokracija.«

Kako stopiti pred konkurenco in rast
»Naj si bo to kvaliteta programske kode, oblikovanje ali pa podpora uporabnikom, želimo narediti korak dlje kot konkurenca, in menimo, da prav ta skupek vsega uporabnika premami za nakup,« pravi Jaka ter dodaja: »naša temeljna prednost je v tem, da se usmerjamo v niše in ne delamo tem s splošno tematiko. Zato posvetimo veliko pozornosti raziskavi trga.« Veliko poudarka dajejo tudi ekipi: »Vse se začne in konča pri dobri ekipi; enostavno ne moreš delati dobrih produktov in doseči zastavljenega cilja, če nimaš v ekipi strokovnjakov na svojem področju, ki se med seboj dobro razumejo.« Danes v Sloveniji naredijo le dober odstotek in pol poslovanja. Iz Združenih držav in Kanade prihaja 40 % strank, 40 % iz Evrope, ostalih 20 % pa od drugod po svetu. »Ne želiva, da podjetje zraste do te mere, da izgubi tisti prepotrebni ”vibe”, zaradi katerega se vsi v podjetju tako dobro počutimo.«

Jakov in Primožev nasvet bodočim študentom podjetnikom
»Ne odločajte se za podjetje na vrat na nos. Ni vsak primeren za podjetnika. Sploh ne tisti, ki samo sanjarijo o prednostih tega, da si sam svoj šef (oz. da imaš kasneje še koga zaposlenega). Če imaš idejo, v katero verjameš, si jo preizkusil na trgu in pije vodo, ter dovolj motivacije za delo, potem vse ostalo pride samo od sebe.«

Začetki
»Za trgovino z nakitom sem se odločila, ker sem našla nekaj, kar me veseli, konkurenca je bila razmeroma majhna, poleg tega pa je bila spletna prodaja v velikem porastu. Že od nekdaj sem čutila, da je podjetništvo zame, pika na i pa je bila služba, v kateri sem bila nesrečna. Takrat sem si rekla, da je pravi čas da poskusim. Finančna sredstva sem imela privarčevana od dela preko študentskega servisa, sicer pa je bil vložek razmeroma majhen.«

Stalne izboljšave za prihodnost
»Delam praktično cel dan. Če ne delam, se izobražujem ali razmišljam o tem, kaj bi spremenila ali izboljšala. Ko delaš nekaj kar te veseli, to ni več služba, ampak del tvojega življenja. Podjetništvo je zagotovo težja pot, ampak zagotovo bolj vznemirljiva, zabavna in predvsem izpopolnjujoča.

Samantin nasvet mladim
»Izberite nekaj kar vas veseli, se opogumite in pojdite v akcijo! Danes je mogoče poceni in hitro stestirati idejo, tako da ni več izgovorov. Zavedajte se, da začetek podjetniške poti ni tako težak, kot se zdi. Trga niti malo ne zanima ali si moški ali ženska ter kaj si po izobrazbi, le kaj ponujaš. Puncam naj zato ne manjka poguma!«

Začetki
»Želela sva si ustvariti nekaj svojega na področju spletne prodaje, nekaj uporabnega v smislu dodanih vsebin in nasvetov. Odločila sva se za ličila. Začela sva s polno sobo lakov za nohte. Ta soba je nato prerasla v večjo sobo, pa v prvo skladišče, vse do današnjih 440 m²,« razloži Gregor. »Začetne finance sva zbrala pri prvih dveh elementih klasične formule 4F: founders, family, friends, fools (ustanovitelji, prijatelji, družina, bedaki). V začetku sva počela vse sama, nato sva po dobrem letu zaposlila razvijalca in še kasneje dobila prvo pomoč za pakiranje in podporo strankam.«

Prilagajanje hitrim spremembam
»Prelomnic je bilo več,« pravi Gregor, »prve pisarne/skladišče, prvi zaposleni, prvi novi tuji trg. Verjetno pa je bila največja prelomnica, ko je Facebook drastično spremenil algoritem organskih objav. Doseg nam je čez noč drastično padel in primorani smo bili spremeniti pristop iz povsem organskega v precej bolj direct-sales. Kar je sprva izgledalo tragično, se je precej hitro izkazalo za odlično: z novim modelom smo lahko bistveno hitreje rasli na novih trgih in tako pospešili skupno rast podjetja.«

Gregor je velik zagovornik ”lean-startup” metodologije. Študentom zato svetuje, naj »s preprostimi, poceni metodami realno na trgu preverijo, ali obstaja zanimanje za produkt – konkretno, torej tako, da ljudje dejansko plačajo – četudi samo 1 €. Če je tvoj produkt tako kompleksen, da je prototip zelo drag in zamuden, ga skušajte dejansko prodati v prednaročilu, četudi samo skicirano na papir. To je bistvo uspešnega posla! Vse ostalo (ekipo, produkcijo, marketing, financiranje) boste lahko zgradili hitreje, lažje ter na odličnih temeljih. Plus, če test ne uspe, ste izgubili zelo malo časa in denarja ter ju prihranili za naslednjo idejo.«