Prvi korak: Zbiranje informacij
Ko imate izbrano temo, je treba zbrati vse potrebne informacije, podatke, ki jih bo treba sestaviti v smiselno celoto oziroma v učinkovito raziskovalno nalogo. Pobrskajte po spletu, da ugotovite, koliko literature že obstaja o tej temi. Izpišite si vse, kar je zahtevano, da morate v raziskovalni nalogi obravnavati in zajeti. Pobrskajte po literaturi, ki obstaja. Preglejte čim več knjig, saj je veliko virov, ki jih na koncu navedete, dobrodošlih, in to naredi raziskovalno nalogo dobro. Informacije morajo biti zbrane in preverjene s strani pogledov in ugotovitev različnih strokovnjakov.
Drugi korak: Zgradba raziskovalne naloge
Sestaviti si morate nekakšen okvir, kako bo sestavljena raziskovalna naloga. Z opornimi točkami in glavnimi poglavji naredite okvirno vsebino. Začnite z uvodom, ki se po navadi ne številči. Uvod bralcu predstavi vaše delo, zato mora obsegati kratek povzetek vsebine in zgradbe ter teoretično izhodišče. Odgovoriti morate na vprašanja, zakaj in kako ste proučevali zadevo. V tem delu postavite tudi hipoteze (trditve) in pojasnite, katere metode ste uporabili in zakaj ste se odločili ravno zanje.
Glavne oporne točke oziroma poglavja, ki jih morate obravnavati in zavzeti, razvrstite pod številke 1., 2., 3. … Prvo poglavje naj bo predstavitveno. V njem obrazložite temeljne pojme, ki se bodo pojavljali skozi vašo nalogo. Če je treba, naredite podpoglavja, kot so 1.1, 1.2 in tako naprej. Dobro premislite, kakšen podnaslov sodi h glavnemu naslovu. Vseh manjših podnaslovov vam ni treba številčiti. Prav tako se izogibajte še nadaljnjemu številčenju (na primer 1.1.1. …), ker ni zaželeno. Sestavite le približen osnutek zgradbe raziskovalne naloge, da bo tako lažje vnašati vsebino in pričeti s pisanjem. Pozneje lahko potem še kaj spremenite, dodate, izključite, razvrstite.
Kako postaviti hipotezo? Po navadi so hipoteze določene trditve, ki jih na podlagi svojega mnenja ali kakšne prebrane literature sklepate, si upate trditi in jih boste nato z raziskavo potrdili ali zavrgli.
Tretji korak: Uporaba primerne literature
Pod različna poglavja zajemite vsebino, torej tisto bistvo, o čemer govori naslov vaše raziskovalne naloge. Primerjajte podobne vire in se osredotočite na razlike. S tem preverite različne teorije in navedete, do kakšnih ugotovitev so prišli različni avtorji. Vprašajte se, kaj navaja en in kaj trdi drugi avtor. Pri vsem tem podajte še svoje mnenje in svoje ugotovitve, razmišljanja, povzetke. Pred pisanjem morate biti prepričani, da literaturo razumete in ste sposobni kritičnega, objektivnega pogleda nanjo. Nikoli ničesar ne prepisujte dobesedno, brez citiranja, saj to pomeni kršitev avtorskih pravic.
Četrti korak: Raziskovalni del
Lahko izberete klasično raziskavo s pomočjo ankete ali intervjuja. Anketni vprašalnik mora biti sestavljen tako, da so vprašanja kratka, razumljiva in prilagojena anketirancem. Intervju je lahko zaprtega, polzaprtega (ob ponujenih odgovorih lahko oseba izrazi tudi svoje mnenje) ali usmerjenega tipa, kjer ni vnaprej pripravljenih odgovorov. Vprašanja sestavite tako, da boste dobili odgovore na vse hipoteze, ki ste si jih zastavili. Raziskovalna naloga mora imeti podane ugotovitve. Torej, kaj ste ob iskanju, zbiranju, branju informacij in ob izvedeni raziskavi ugotovili. Ugotovitve torej zapišite glede na svoje hipoteze in dodajte, ali je bila hipoteza sprejeta ali zavržena in zakaj. Kje je prišlo do drugačnih rezultatov, ugotovitev in spoznanj ter kje ste pravilno sklepali, predpostavljali.
Peti korak: Zaključek
V njem napišite povzetek vsega napisanega, morda kakšno svojo misel, svoje mnenje. Predstavljajte si, da zaključujete svojo knjigo. Kaj bi zapisali čisto na koncu? O čem ste skozi pisanje o celotni temi razmišljali? Preprosto izrazite svoje mnenje. Zaključek so lahko tudi ugotovitve raziskave.
Zadnji korak: Celoten pregled
Pred tiskanjem in oddajo se osredotočite še na pomembne stvari in še nekajkrat dobro preletite nastalo raziskovalno nalogo. Pri tem upoštevajte naslednje:
- naloga mora biti sestavljena iz naslovne strani, kazala, seznama kratic (njegovo mesto je za kazalom), uvoda, glavnega dela, zaključka, seznama grafov in skic, seznama virov ter prilog; preglejte, če imate vse;
- raziskovalna naloga mora biti zapisana na način, da jo bo razumel tudi tisti, ki o stvari ne ve ničesar; pri prebiranju se postavite v vlogo bralca;
- besedilo naj vsebuje čim manj tujk, če je le mogoče, uporabite slovenske izraze; prav tako morajo biti pojasnjene vse kratice.
