Da pa ne boste vi tisti govorci, pri katerih bodo poslušalci izgubili pozornost, smo za vas pripravili nekaj nasvetov o tem, kaj narediti, ko vas »zgrabi« trema, kako se pripraviti na nastop ali zagovor ter kako predstaviti svojo nalogo čim bolj uspešno in učinkovito. Ne glede na to, ali boste govorili o hitrosti izumiranja živalskih vrst, regulaciji finančnih trgov ali optimizaciji obratovanja črpalnih hidroelektrarn, vam bodo spodnji nasveti vedno prišli prav.
STRAH PRED JAVNIM NASTOPOM
Javno nastopamo skoraj vsak dan v svojem življenju, le da temu ne rečemo javno nastopanje, temveč pogovor, komuniciranje. Dejstvo je, da se bomo javnemu nastopanju v življenju težko izognili, zato je še toliko bolj pomembno, da se z njim spoprimemo. Vaja v uspešnem javnem nastopanju vam na široko odpira vrata tudi do večje samozavesti. Največ za ublažitev treme ter strahu pred javnim nastopanjem lahko storite sami z dobro pripravo na nastop ter vajo, vajo in še enkrat vajo. Zavedajte se, da v svojem strahu niste osamljeni, saj ima 80–90 % študentov v prvem študijskem letu težave s tremo. Sprva so lahko te večje, vendar se bo z večjim številom govornih nastopov zmanjšala tudi trema. Navsezadnje je strah mešanica neznanja in negotovosti. Če pa se vam že zgodi, da med predstavitvijo izgubite rdečo nit, vam priporočam, da ponovite zadnji stavek in v tem času na hitro pogledate na svoj kartonček z opornimi točkami, ali pa naredite premor in vprašate poslušalce, če ima na tej točki kdo kakšno vprašanje.
PRIPRAVA NA NASTOP/ZAGOVOR
- Upoštevajte smernice profesorja glede vsebine in trajanja vaše predstavitve. Dejstvo je, da nam vedno primanjkuje časa, tako ali drugače. Pri predstavitvah je zato še kako pomembno, da končamo v predvidenem času, po možnosti še kakšno minuto prej. S seboj na predstavitev vzemite uro ali štoparico, ki ste jo uporabljali med pripravami doma.
- Manj je več! Preveč informacij naenkrat lahko samo zmede vaše poslušalce, ki vam ne bodo mogli več slediti in vas lahko nehajo poslušati. Izberite glavne ugotovitve svoje seminarske in jih strnite v argumente. Argumentirajte s pomočjo metode TRP (T – trditev, R – razlaga, P – podpora).
- Poskrbite, da bo vaša računalniška predstavitev vidljiva in berljiva (ne premajhna pisava) ter da je na prosojnicah čim manj napisano, kar pomeni, da odpadejo dolgi odstavki, kjer boste le brali svojim poslušalcem, kar si lahko že tako in tako sami preberejo. Če uporabljate slike/grafe, poskrbite, da jih sami razumete, in morda med predstavitvijo tudi pokažite nanje.
POMEMBNA JE TUDI PRIPRAVA PROSOJNIC
Goljar svetuje, da nanje ne damo več kot sedem besed, ki povezujejo le eno idejo, za naslednjo uporabite novo prosojnico. »Prosojnice ne smejo biti bergla za predstavitev, uporabljajte jih kot dopolnitev povedanega s tistim, česar ustno ne moremo prenesti občinstvu, nanje torej damo slike, preglednice, diagrame, grafe, ključne besede, kratke povzetke.« To seveda predvideva temeljito pripravo na predstavitev.
| Matija Goljar tukaj ponuja uporaben trik: »Ko pripravljate svoje prosojnice v Powerpointu, si v belo polje pod prosojnico izpišite alineje, ki bi vam služile kot oporne točke. Ko nastopate, pa izberite možnost View – Presenter Tools oziroma Uporabi pogled predstavitelja, ki vam omogoča, da je na platnu prikazana zgolj vaša prosojnica, vi pa na ekranu vidite še naslednjo prosojnico, čas trajanja predstavitve in svoje oporne točke.« |
Ne pozabite, da lahko za pripravo prosojnic uporabite različne programe. Poleg Power pointa je priljubljen tudi Applov Keynote ali pa vsem dosegljiv Prezi. Goljar Applov Keynote svetuje tistim, ki veliko predavajo, saj je zmogljivejši in omogoča animiranje posameznih delov prosojnic. Zanimiv je tudi Prezi, ker prikaže vse informacije na enem platnu. Pred nastopom vedno preverite, če oprema deluje, predstavitev pa si shranite tudi na e-mail, za primer, da USB-ključek ne deluje.
NASTOP
Če želite, da vas poslušalci ne le slišijo, ampak vam tudi prisluhnejo, predvsem pa, da si vas zapomni tudi profesor, jih morate znati pridobiti na svojo stran. Vse prevečkrat slišimo monotone predstavitve, zato je čas, da tudi s pomočjo spodnjih nasvetov izstopite iz množice in pustite svoj pečat.
- Govorite prosto (ne berite). Prav tako ne glejte preveč svojih prosojnic, saj so namenjene predvsem vašim poslušalcem. Vi veste, kaj piše na prosojnicah, saj ste jih sestavili.
- Uporabljajte glasovne poudarke. Bodite dinamični, variirajte z volumnom (glasno, tiho), hitrostjo (počasi, hitreje), tonom, ali pa enostavno naredite pavzo.
- Dvignite vaše kretnje, naj bodo v višini pasu.
- Imejte vzravnano držo in ne slonite na eni nogi ali na zagovorniškem odru.
- Govorite dovolj glasno in jasno.
- Če je mogoče, vključite poslušalce v svoj nastop, saj si bodo vas in vašo vsebino tako bolje zapomnili (vprašanja, dvig rok, besedno v obliki »zamislite si … « …)
- Prelevite napetost v pozitivno energijo, dinamičnost in entuziazem. Vašo dobro voljo in pozitivno energijo bodo zrcalili tudi vaši poslušalci. Dale Carneige je nekoč dobro zapisal, da je izraz, ki ga kažemo na obrazu, veliko bolj pomemben kot obleka, ki jo nosimo.
- Osredotočite se na vsebino in občinstvo, ne pa nase.
KAJ PA USTNI IZPIT?
»Razlika med oceno 5 in 6 je pri večini profesorjev dokaj natančno določena. Lahko pa iz osebne izkušnje trdim, da je razlika med 6 in 8 mnogo bolj subjektivna in odvisna od študentove sposobnosti komunikacije in nastopanja.« Tako boste zagotovo v prednosti, če pridete na ustni zagovor lepo urejeni in pokažete samozavestno govorico telesa. Izogibajte se vsem oblikam izražanja negotovosti, kot so praskanje po vratu, dotikanje glave, gledanje v daljavo in neohranjanje očesnega stika. Lahko pa tudi preberete kakšno knjigo o govorici telesa in predvsem poskusite izžarevati samozavest.
| Za konec pa si zapomnite, da je razlika med slabim in dobrim govornikom izključno v količini vaje. »Nihče ni rojen govornik, saj nihče ob rojstvu še ni znal govoriti. To je veščina, ki pride zgolj s treningom in prakso,« zaključuje Goljar. |
