Analiza SWOT

Prvotno je bila analiza namenjena za podjetja in poslovne načrte, vendar so hitro prepoznali njen potencial tudi za osebne analize. V slovenskem prevodu bi se analiza imenovala PSPN, saj so to kratice za: prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Pri prvih dveh gre za notranje dejavnike, na katere imamo sami največ vpliva, in pri drugih za zunanje.
Začnimo pri notranjih dejavnikih. Pomembno je, da se zberete in dobro premislite, kaj so vaše prednosti (npr. organiziranost, točnost ipd.) oz. slabosti (npr. skakanje v besedo, pomanjkanje koncentracije ipd.). Odvisno eno od drugega je pomembno, da se poglobite in zapišete lastnosti čim bolj izčrpno. Slabosti lahko razdelite na tri kategorije glede na kritičnost, in sicer tiste najbolj kritične, ki jih je treba nujno popraviti, tiste malo manj kritične in takšne, ki jih lahko preprosto pozabimo. Tako boste lažje uvideli, katere slabosti je treba popraviti in na katerih področjih se je treba izboljšati.
Kot pozitiven del zunanjih dejavnikov so tu priložnosti (npr. razpis za delovno mesto), pri katerih moramo biti pozorni na različne trende (ekonomske, socialne, tehnološke, konkurenčne ipd.). Ko jih enkrat nanizamo, so bolj pregledne in lažje ugotovimo, katere so najbolj uresničljive. Pri nevarnostih (npr. starostna omejitev) zberemo skupaj vse dejavnike, na katere nimamo vpliva in bi nam morebiti onemogočili uspeh.

Swot

Za izvedbo napisanega imate štiri možnosti uresničitve:
– lahko se preko prednosti izognete nevarnostim (npr. nevarnost je finančna neuspešnost in si lahko z dobro organizacijo hitro najdemo zaposlitev),
– lahko preko odpravljanja slabosti izkoristite priložnosti (npr. priložnost je časovno omejena, naša slabost pa zamujanje),
– lahko s prednostmi zagrabite za priložnosti (npr. naša prednost je hitro tipkanje in pri zaposlitvi potrebujejo točno takšno osebo),
– lahko smo pozorni na to, da slabosti ne bodo vplivale na nevarnosti (npr. če radi zapravljamo in nam grozi finančna neuspešnost, se izognemo zapravljanju).

Izbira tipa življenjepisa

Privlačen življenjepis bo na bodočega delodajalca naredil vtis. Zelo pomembno je, da raziščete s čim se delodajalec ukvarja. Navedite ključne podatke, ki jih delodajalec potrebuje. Življenjepis je vaš oseben oglas, kjer predstavljate sebe kot izdelek in si verjetno želite, da vas ciljna skupina tudi kupi. Zato je treba dobro razmisliti, na kakšno delovno mesto se prijavljate, in glede na to izbrati tudi tip življenjepisa. Klasični življenjepisi se delijo na tri kategorije, in sicer kronološkega, funkcionalnega in kombinacijo obeh. Pri prvem nanizate vse izkušnje in izobrazbo po obrnjenem kronološkem redu, pri drugem pa je poudarek na izkušnjah in sposobnostih. Dandanes je med klasičnimi življenjepisi najbolj priljubljena in priznana oblika Europass, ki ga lahko izpolnite na spletu. Pri kreativnih delovnih mestih bodo zagotovo v prednosti tisti, ki si bodo zamislili bolj barvit in nenavaden življenjepis, v obliki letaka, družabne igrice, članka ali nenavadne tabele. Vseeno morate biti pozorni na preglednost podatkov. Kot opombo velja omeniti tudi prošnjo za delovno mesto, ki jo zapišete običajno kar v sporočilo. Ta naj v naslednjem vrstnem redu vsebuje: osebne podatke, kje ste izvedeli za razpis, krajši opis delovnih izkušenj, prednosti in razloge za prijavo na delovno mesto.

Pisanje življenjepisa

»Splošnega recepta, kako napisati dober življenjepis ni, saj so različnim zaposlovalcem všeč različne stvari. Vendar v praksi velja, da naj bodo življenjepisi pregledni, jasni in z natančnimi podatki – številkami. Če ste delali na podobnih delovnih mestih, se nikar ne ponavljajte, ampak povzemajte,« pojasni Alenka Blazinšek. V Sloveniji imamo za standard Europass, ki pa so se ga nekateri delodajalci že naveličali in pričakujejo bolj kreativne forme. Vsak življenjepis mora vsebovati nekaj osnovnih podatkov:
– osebne in kontaktne informacije,
– podatke o formalni izobrazbi, delovnih izkušnjah in drugih znanjih,
– nagrade, priznanja, članstva,
– hobije in priporočila (če jih imate).

Določite lahko prioritete podatkov in jih hierarhično uredite v primeren vrstni red, odvisno od potreb delodajalca. Verjetno je po zaključku študija izobrazba bolj pomembna od delovnih izkušenj in jo tako postavite na prvo mesto za osebnimi podatki. Včasih je primerno priložiti dodatke, ki življenjepis še izboljšajo, npr. fotografija, dokazila, že narejene izdelke, spremno pismo ipd. Slednje je pomembno predvsem zaradi tega, ker v njem pojasnite razloge za svojo prijavo na delovno mesto. Ob koncu je najpomembneje, da si še enkrat ogledate življenjepis in popravite morebitne pravopisne napake. Prosite tudi kakšnega prijatelja, da prebere vaš življenjepis in poda svoje mnenje.

V življenjepisu se izogibajte

  • negativnih lastnosti ali podatkov,
  • ponavljanja,
  • nejasnosti navedenih podatkov,
  • vsakega žaljenja prejšnjih delodajalcev,
  • laži – ta se še prehitro odkrije na trgu dela, kjer se tudi delodajalci poznajo med seboj.

»Fotografija kot priloga je zaželena in daje prvi vtis o človeku. V Ljubljani in okolici je v navadi, da je fotografija del CV-ja, ponekod drugod to še ni toliko uveljavljeno. Pomembno je, da je oseba na sliki urejena tako, kakor bi bila na delovnem mestu, za katerega kandidira. Fotografije, ki jih imate na osebnih dokumentih, niso najboljša izbira,« pojasni Blazinškova in opozarja: »Dodajte tudi reference. Pomembno je, kakšne reference so, kdo jih je potrdil in kdo napisal. Referenčno pismo naj bo vsebinsko, naj opisuje, kako se je kandidat izkazal in da ne vsebuje zgolj lepih besed, ki jih je težko izmeriti.« Izogibajte se laganju oziroma napihovanju realne situacije.

Da bo vaš življenjepis še boljši, je spodaj naštetih še nekaj nasvetov:

– raje uporabljajte znanstvene izraze kot pogovorne,

– preverite, da je CV napisan slovnično pravilno,

– oblikovanje besedila naj bo preprosto in pregledno, ne dodajajte nepotrebnih informacij – v podjetju nimajo časa za branje vaših prostih spiso,

– življenjepis naj ne presega dveh tipkanih strani,

– uporabljajte krajše stavke, ko opisujete bivša delovna mesta, morate natančno napisati, kakšne so bile vaše odgovornosti,

– pišite le resnične podatke, ne napihujte se in ne idealizirajte, ne pošiljajte prošenj prek e-maila na več naslovov hkrati,

– dodajte kakšne številke, saj bo vse delovalo bolj pristno, npr. v kolikem času ste opravili kakšno nalogo itd.

Najpogostejše zmote pri pisanju prošnje in življenjepisa

  • predolgi življenjepisi – več kot dve strani naj ne obsega;
  • zmedeno napisano in ponavljajoče stvari;
  • slovnične napake, barve, neberljive pisave, moderne besede;
  • če življenjepis pošiljate po elektronski pošti, je pomembno s katerega naslova ga pošiljate – naj bo vaše ime in priimek (ne vzdevki kot npr. mlado dekle …), prošnjo za delo pošljite na en naslov, ne na več naslovov hkrati oziroma kot posredovano sporočilo;
  • ne pošiljajte prošnje brez spremnega besedila (npr. V priponki je moj življenjepis), saj se delodajalci odločajo na podlagi tega kar vidijo, zato v spremni besedi izpostavite, zakaj ste prava oseba za to delovno mesto;
  • napačno ime naslovnika – pazite, da napišete poleg naslovnika tudi pravilno delovno mesto (večkrat se zgodi, da se zaradi pošiljanja večim naslovnikom, pozabi popraviti vse podatke);
  • pošiljanje prošnje brez priponke – pred pošiljanjem vedno preverite, če ste dodali vse potrebno, da bo delodajalec videl, da ste pravi za razpisano delo.

»Življenjepisa ne dajte iz rok, dokler nanj niste ponosni! Naj vam svoje mnenje povedo tudi prijatelji,« priporoča Blazinškova in dodaja: »Prav tako veliko ljudi piše, da so natančni, zanesljivi, fleksibilni in veliko podobnega – nikjer pa nimajo dokazov za to. Če ni dokazov, so takšne besede prazne.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR