O nasvetih za dober nastop smo se pogovarjali z Jasno Knez, vodjo šole za javno nastopanje in retoriko Povej naGlas, Tanjo Ozvatič, prof. in vodja šole javnega nastopanja EUTRIP in Jano Jarm, univ. dipl. psih., s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.

Priprava je 90 % samega nastopa

»Zberem 100 idej, da jih lahko na koncu 90 zavržem,« je nekoč zapisal znan predavatelj javnega nastopanja Dale Carnegie in pribito drži še danes. Karkoli se boste naučili o javnem nastopanju ali pa ste že izurjeni govorci, nikoli ne pozabite, da 90 % samega nastopa predstavlja priprava nanj.

HTML Code here

– Upoštevajte smernice vašega mentorja ter pravila fakultete. Pomembno je, da z vsebinskega stališča dobro pripravite strukturo predstavitve, zbranim predstavitve bistvo naloge (cilje naloge, kratek opis obravnavane problematike, metodologijo) in vašo dodano vrednost (rezultate, sklepe).

– Podprite svoj govor z dobro oblikovano računalniško predstavitvijo, saj tako kot vaše oblačilo pove veliko o vas. Pomembno je, da so prosojnice vidljive in berljive (ne premajhna pisava) ter da je na njih čim manj napisano, kar pomeni, da odpadejo dolgi odstavki, kjer boste le brali svojim poslušalcem, kar si lahko že tako in tako sami preberejo.

– Upoštevajte časovno omejitev. Dejstvo je, da nam vedno primanjkuje časa, tako ali drugače. Pri zagovoru diplome je zato še tako bolj pomembno, da končamo v predvidenem času, po možnosti še kakšno minuto prej. S seboj na predstavitev vzemite uro ali štoparico, ki ste jo uporabljali med pripravami doma.

– Izpostavite najpomembnejše izsledke, ki ste jih dognali in ne razlagajte o teoriji, ki so jo napisali drugi avtorji. Tako boste poslušalce pritegnili k poslušanju.

– Knezova priporoča, da vsebino členite na način: uvod (10 %, vsebuje bistvo, interes), jedro (70 %, vsebuje slike, zgodbe, retorična vprašanja) in zaključek (20 %, vsebuje splošni povzetek, preverjanje razumevanja, povzemanja zaključka (bistvene ugotovitve). Na koncu pa zaključite z glavnim poudarkom. Bodite zanimivi, dinamični in razumljivi.

Dober vtis naredite že na začetku

Vsak nastop pred občinstvom je lahko dobra in poučna izkušnja, še sploh, če nekdo vaš nastop konstruktivno in strokovno oceni. Izrednega pomena je, da že na začetku nastopa naredite dober vtis, kar pa je še posebej pomembno na zagovoru diplomske naloge. Pravila in pričakovanja na posameznih fakultetah so različna, vendar nekaj zapovedi dobrega nastopa vseeno obstaja. Tanja Ozvatič pravi, da je »recept« za dober nastop, ki ga v njihovi šoli javnega nastopanja vedno poudarijo, takšen: bodi ti. Dodaja, da mora študent pred nastopom poskrbeti za svoje dobro počutje, tudi s pomočjo temeljite vsebinske priprave, z obvladovanjem teme in gotovostjo, da so vsi pripomočki skrbno pripravljeni ter da vse brezhibno deluje.

Kako izgleda zagovor diplome

Pridite na mesto zagovora vsaj pol ure prej. Če imate možnost, si oglejte prostor in se v miru pripravite (preizkusite delovanje naprav, ki jih potrebujete). Komisijo (običajno) sestavljata dva člana in predsednik, predhodno pa ste bili že obveščeni kdo so. Zagovor običajno traja 30–45 minut:

– mentor predstavi kandidata in ugotovi izpolnjevanje pogojev za zagovor,

– kandidat predstavi svoje delo, predvsem namen in cilje ter pomembnejše ugotovitve za stroko (običajno ta del traja največ 20 minut, ponekod tudi manj),

– sledijo vprašanja mentorja in komisije ter razprava o tematiki tudi s širšo javnostjo,

– ko kandidat odgovori na vprašanja, zapusti prostor, da komisija lahko oceni njegovo delo in zagovor,

– v nekaj minutah se kandidata običajno pokliče nazaj v prostor in komisija poda končno oceno.

Članom komisije se na koncu zahvalite za prijeten razgovor in dragocene napotke za naprej.

Nasveti za boljši nastop

Vaš glavni cilj mora biti, da občinstvo prepričate, da je vaša diplomska naloga kakovostna in zanimiva. Zato morate že na samem začetku v njih vzbuditi radovednost. Ljudi morate preprosto prepričati, da dobro poznate svoje delo, zato izpostavite le nekaj najzanimivejših izsledkov vaše naloge.

Ne govorite prehitro. Bodite pozorni na hitrost govora, delajte daljše premore, vendar nikar ne pretiravajte. Najbolje je, da govor razčlenite.

– Ne mahajte z rokami. Lahko jih položite na govorniški pult ali v njih držite pisalo, da se vam ne bodo preveč tresle. Vsake toliko z roko pokažite na podatke v projekciji. Vzpostavite očesni stik s poslušalci že na začetku in ga tudi skušajte obdržati do konca.

– Podkrepitev vašemu govornemu delu pa je seveda tudi uporaba računalniške tehnologije. Večina uporablja MS Power Point, a to ni edino razpoložljivo orodje za izdelavo vaše predstavitve. Med zanimive programe sodijo tudi Prezi, SlideShare, MC Open Office, Impress …

– Če se boste odločili za Power Point ali kateri drug program, morate upoštevati nekaj splošnih pravil. Tanja Ozvatič svetuje, naj bodo na projekciji le posamezne besede, grafi, fotografije, ponazoritve, nikakor pa ne besedilo, ki bi ga brali; vse napisano pa naj bo skrbno lektorirano. Na posamezni strani naj bo največ pet vrstic. To naj bodo le oporne točke in ne celi stavki. Izogibajte se pretirani uporabi zvočnih efektov in animaciji. Če želite nekaj posebej izpostaviti, ne uporabljajte odebeljene pisave, ampak to zapišite na posebno stran. Največja napaka mnogih študentov pa je, da berejo namesto pripovedujejo.

– Ozadje vseh strani mora biti enotno, črke enako velike, oblika odstavkov ravno tako. Ne pretiravajte z barvo pisave, izogibajte pa se tudi pisanju z velikimi črkami.

– Pisava naj ne bo baročna ali kaj podobnega, izberite raje enostavne oblike, kot so Arial, Sans Serif, Verdana in podobno. Pomembna je tudi velikost črk, ki naj bo tako velika (24), da lahko besedilo preberejo tudi tisti, ki sedijo v zadnji vrsti. Dobro je, da so prosojnice obogatene s slikami, preglednicami in poudarki, da si poslušalci zapomnijo glavne stvari. Če boste uporabljali razne fotografije, jih prej pomanjšajte, da ne boste ustvarili prevelike datoteke.

– Zelo priporočljivo je, katerokoli orodje že izberete, da ga dobro poznate. Med zagovorom se lahko kaj zalomi in ni prijetno, če se v takih situacijah ne znajdete in vas zagrabi panika.

Na zagovor nikar ne zamujajte, ampak raje pridite prej in preizkusite, ali deluje vsa potrebna tehnologija, in še enkrat ponovite svoj govor.

– Naredite odličen prvi vtis, bodite nasmejani in dobre volje, saj boste s tem pokazali svojo samozavest in prepričanost, da obvladate. Nikar ne pozabite na primerno in čisto obleko, ki naj ne bo preveč formalna, nikakor pa ne izzivalna.

– Ves čas bodite pozorni na razpoložljiv čas, saj ga nikakor ne smete prekoračiti. Če se med predstavitvijo zmotite, se preprosto opravičite in nadaljujte. Ko bo prišel čas vprašanj, bo imel vsak možnost, da razjasni morebitne dvome ali nejasnosti. Če na katerega izmed njih ne znate odgovoriti, ga poskušajte povezati s temo, ki vam je blizu.

– Ves čas zagovora bodite pozorni, da ohranite stik s publiko. Če je tema vaše diplomske naloge takšna, prinesite s seboj predmete, povezane z vašim delom, in jih komisiji predstavite v živo. To, kar lahko vidimo in občutimo, naredi na ljudi veliko večji vtis kot le to, kar slišimo.

– Do publike in komisije imejte spoštljiv odnos. Tanja Ozvatič pravi, da morate članom komisije pozorno prisluhniti in jim ne oporekati v ničemer. Dodaja, da morate sprejeti njihove argumente (»Res je,« »Tako je,« »Razumem,« …), temu pa dodajte še svoje razmišljanje, svoj morebiten drugačen pogled, drugo možnost, lastne ugotovitve. Po njenem mnenju naj bi se izogibali strukturi »Res je, ampak …«, ker to izniči namen sporočila. Če v kaj niste prepričani, poudarite: »Po mojem prepričanju …«, »Po mojih izkušnjah …«, »Pri svojem raziskovalnem delu sem ugotovil …«. Ob koncu se članom komisije zahvalite za prijeten razgovor in dragocene napotke za naprej.

Držite se časovnega okvirja. Doma, ko boste vadili, boste morda govorili prehitro, zato bo lahko vaš govor na zagovoru predolg.

Kaj pa s tremo?

Za konec pa še odgovor na vprašanje, ki nam nikakor ne gre iz glave. Kaj storiti, ko nas zagrabi trema? Trema v nas sproža spremembo stanja. Je mentalnega izvora, kreira čustvena stanja, ki se manifestirajo na telesnem nivoju  (potne roke, tresenje kolen, visok srčni utrip,  hitro dihanje, tesnoba v predelu prsi, tresoč glas, drugi znaki neverbalne govorice) razlaga Knezova. Kar daje tremi moč, pa so zagotovo misli: »Ali sem se precenil, kaj če pozabim? Vsi me gledajo …;  Joj, opazili bodo …; Kaj, če se zmotim, zmrznem, kaj če projekcija zmrzne?« Ta čustva so popolnoma običajna. A se raje vprašajte: »Kaj je najboljše, kar se mi lahko zgodi pri nastopu«. Trema nas dela boljše. Zaradi nje smo bolj pozorni, bolj skoncentrirani in tudi bolje pripravljeni. Brez slednjega ne gre. Največ za ublažitev treme lahko storite sami z dobro pripravo na nastop in vajo, po možnosti pred vašimi domačimi, ki vam bodo lahko ponudili še kakšen dodaten nasvet. Na sami predstavitvi pa je velika verjetnost, da boste vaše močno razbijanje srca slišali le vi, tako da se potrudite delovati umirjeno. Če pa tekom predstavitve izgubite rdečo nit, vam priporočam, da ponovite zadnji stavek in v tem času na hitro pogledate na svoj kartonček z opornimi točkami, ali pa enostavno rečete: »pa dovolj o tem, poglejmo si še ostale karakteristike …«

V vsakem primeru pa ne pozabite, da vaše misli vplivajo na vaše počutje, in se spomnite besed Henryja Forda: »Whether you think you can or you can´t, either way you are right.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR