Kaj mora vsebovati najemna pogodba?

Stanovanje se lahko odda v najem z najemno pogodbo, ki jo v pisni obliki skleneta lastnik stanovanja (najemodajalec) in študent (najemnik). Najem sobe ali stanovanja pri zasebniku v univerzitetnem kraju lahko nakoplje veliko težav, predvsem kadar najemodajalec ne želi skleniti pogodbe ali celo želi oddajati sobo za plačilo »na roke«. Svetujemo, da v takem primeru poiščete drugega najemodajalca, ki je pripravljen skleniti pogodbo in določiti dolžnosti in pravice na papirju, le tako bo najem zakonit in boste ob morebitnih problemih zaščiteni.

Če najemne pogodbe nimate, nimate pravne podlage, da lahko bivate v stanovanju, prav tako nimate pravne zaščite (npr. lastnik vas lahko kadar koli izseli, če vam noče vrniti varščine, se nimate kam obrniti).

Kaj mora najemna pogodba vsebovati, je natančno določeno v 91. členu Stanovanjskega zakona. Predvsem pazite na: določbe o medsebojnih obveznostih pogodbenih strank pri uporabi in vzdrževanju stanovanja ter skupnih delov stavbe (biti mora jasno zapisano, da večje posege, kot so popravilo ali menjava bojlerja, radiatorja itd. krije lastnik stanovanja), višino najemnine ter način in roke plačevanja (pazite, da bo v pogodbi znesek, ki ga dejansko plačujete in ne nižji), način plačevanja in obseg obratovalnih stroškov (bodite pozorni – plačilo v rezervni sklad ni vaša obveznost); čas trajanja najemnega razmerja (že v začetku leta se dogovorite, ali boste ostali celo leto ali le do junija). V pogodbo se lahko zapišejo še druga določila, pozorno jih preberite.

Kje iskati študentsko sobo?
Sobe in stanovanja lahko iščete na portalih študentskih organizacij: http://www.mkvadrat.si/ (ŠOUL), www.kamrica.net (ŠOUM), www.mojcimer.si (ŠOUP) in v različnih skupinah na Facebooku.

Matej Rauh, pravnik pri zavodu Študentska svetovalnica, priporoča, da si pred podpisom podrobno pogledate 91. člen Stanovanjskega zakona, ki natančno opredeljuje obvezne sestavine najemne pogodbe. Najemna pogodba mora biti pisna po zakonu, prav tako pa je tako lažje dokazovati sestavine pogodbe, če kasneje pride do spora med najemnikom in najemodajalcem.

Katere stroške plačujete najemniki?

Po zakonu ste kot najemnik dolžni plačevati le obratovalne stroške (elektrika, topla voda, internet itd.). Svetujemo, da položnice plačujete sami. Če jih plačuje najemodajalec, se dogovorite, da vam jih vsak mesec tudi pokaže. Največ nesoglasij pride pri plačevanju raznih investicij v stavbo, plačilu rezervnega sklada, zavarovanju stavbe itd. Vse to so stroški najemodajalca, vendar se lahko z njim dogovorite, da te stroške plačujete, a jih odštejete od najemnine. Prav tako pa od lastnika zahtevajte, da pred vašo vselitvijo naredi poračun pavšalnih stroškov (npr. elektrika ipd.), da ne boste na začetku leta vi plačevali poračuna za obdobje, ko niste uporabljali stanovanja.

Katere stroške plačuje lastnik stanovanja?

– Prispevek za rezervni sklad,
– stroški popravil v stanovanju,
– po dogovoru z najemnikom lahko lastnik plačuje tudi stroške upravljanja stavbe.

Stanovanja in možnost subvencije

Pri iskanju sobe naj se študent pozanima, ali pri izbranem zasebniku obstaja možnost uveljavljanja subvencije, odgovarjajo v Študentskih domovih v Ljubljani. Subvencijo je mogoče uveljaviti le pri tistem zasebniku, ki se je prijavil na razpis za zasebnike in s strani Študentskih domov prejel pozitivno odločbo. Podobno svetujejo tudi v DŠD Kranj: »Študentske pisarne, kjer je vpis večji od kapacitet, imajo sezname zasebnikov, ki oddajajo sobe študentom z možnostjo pridobitve subvencije. Najbolje je informacijo poiskati pri njih, saj potem tudi ves nadaljnji potek vpisa poteka preko te pisarne.« Če bo študent našel zasebnika, pri katerem bo lahko uveljavil subvencijo, naj bo pozoren na to, da je višina najemnine omejena na največ 120 evrov mesečno. Za višino in način poravnavanja drugih stroškov: elektrike, ogrevanja, vode, interneta ipd. se mora študent sam dogovoriti z zasebnikom, saj ti stroški niso predmet pogodbe o subvencioniranju. Študent naj bo pozoren na to, da mu zasebnik ne bo zaračunal davka od dohodka za oddajanje – to je obveznost stanodajalca in ne najemnika. Svetujejo, da študent za dodatne stroške sklene z zasebnikom posebno pogodbo, saj bo le tako pravno zaščiten.

Za konec še nasvet: z lastnikom stanovanja ali hiše se glede morebitnih novih potreb ali okoliščin vedno skušajte dogovoriti na vljuden način. Zavedajte se, da si latnik zagotovo želi zadovoljstva svojih najemnikov. Seveda pa upravičeno pričakujejo, da bomo najemniki spoštovali hišni red in mir ter pazili na okolico in opremo.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR