Prehod iz osnovne na srednjo šolo je poleg ostalih novosti, ki vas čakajo, precej opazen tudi na finančnem področju. V osnovni šoli z denarjem običajno upravljajo vaši starši, kupujejo vam vse šolske pripomočke, plačujejo položnice, vi pa dobivate žepnino ali pa denar, ko zanj prosite. V srednji šoli se za večino stvari spremenijo, stroški življenja postanejo višji, obzorja se vam odpirajo in da bi uspešno prebrodili do konca meseca, je treba imeti pregled nad svojimi financami.
Kaj so naši prihodki?
Viri prihodkov so različni – precej dijakov prejema štipendije, za nekatere ostane glavni vir žepnina, za večino so dobrodošel vir darila ob rojstnem dnevu, morda se najde tudi kdo, ki sem in tja opravi kako priložnostno delo in s tem zasluži nekaj tako potrebnega denarja. Za večino od nas so prihodki seveda omejeni in zato je treba vedeti, kako najbolje razpolagati z denarjem.
Kaj pa so naši izdatki?
Porabo lahko razvrstimo v več skupin: izdatki za tekoče potrebe (vsakomesečni nujni odhodki), za ‘luksuzne’ stvari (kupujemo oziroma privoščimo si jih občasno kot ‘priboljšek’), večji nakupi (višja vrednost, večinoma je potrebno varčevanje ali pa velika radodarnost staršev), del prihodkov pa je vsekakor priporočljivo privarčevati.
- Med izdatke za tekoče potrebe lahko štejemo šolsko malico, stroške prevoza v šolo, nakup šolskih potrebščin (poleg knjig in zvezkov na začetku leta so redni stroški razne fotokopije), plačevanje šolskih položnic, stroškov dostopa do interneta, računov oziroma kartic za mobilni telefon in tako naprej – vse, čemur se kot strošku težko izognemo in moramo vsaj približno vedeti, koliko znaša, da tega dela ne zapravimo.
- ‘Luksuzne’ stvari so na primer zabave (vstopnine, pijača), nakup novih oblačil, parfumov, mobitelov. To so stvari, ki delajo srednješolsko življenje lepše in jih moramo načrtovati, saj so lahko precej drage.
- Del verjetno kratkotrajno privarčujemo, ko snujemo kak večji nakup oziroma finančni zalogaj, na primer nov board za nepozabne zimske dogodivščine, računalnik za šolske potrebe, kak digitalni fotoaparat, stroške večdnevne ekskurzije v šoli, proti koncu srednje šole pa morda načrtujemo nakup avtomobila. Za take izredne nakupe so zelo dobrodošle donacije prijaznih staršev ali sorodnikov, če pa se zanašamo nase, je priporočljivo, da si strošek nakupa izračunamo in potem vsak mesec dajemo »na stran« določeno količino denarja.
- Zadnji, a zelo pomemben del, na katerega pa večinoma kar pozabljamo, je varčevanje. Za varčevanje so nam na voljo različne možnosti, najbolj poznana sta tekoči račun na banki in bančne vezave. Oboje je sicer bolj kratkoročna naložba, saj se nam naš denar ne plemeniti (to pomeni, da denarja ni vedno več). Tekoči račun na banki je dobra odločitev za denar, ki se mu kratkoročno ne moremo odreči in je tako rekoč vedno na voljo. Slabost je v tem, da ne le, da se ne plemeniti, ampak celo izgublja vrednost zaradi inflacije. Številka, zapisana na bankovcu seveda ostaja enaka, a bankovcu se zmanjšuje vrednost, kar pomeni, da zanj lahko kupimo vedno manj stvari, ker se te dražijo. Bančna vezava na drugi strani sicer nekoliko oplemeniti denar z obrestno mero – obrestna mera tu pomeni odstotek, za katerega v banki ‘povečajo’ količino vaših prihrankov – vendar v bolj majhnem delu.
Kaj pa naj potem storim?
Za tiste, ki že mislite na ne tako bližnjo prihodnost, se ponudi pestra izbira dolgoročnega varčevanja, in sicer predvsem kot delnice (tj. vrednostni papir, ki mu lahko vrednost zelo zraste, lahko pa tudi zelo pade), obveznice (vrednostni papir z zajamčeno, a lahko ne tako visoko obrestno mero), vzajemni skladi (strokovnjak namesto vas kupuje delnice ali obveznice) itd. Za dijake, ki še nimajo velikih prihodkov je pomembna predvsem varnost denarja, tako da pretirano tveganje, ki ga prinašajo delnice ni priporočljivo. Prav tako zahtevajo take naložbe veliko znanja, pa še to včasih ne pomaga.
Pregled nad stroški in ravnanje z denarjem
Zelo pametno je, da vodite lastno računovodstvo z vsemi obravnavanimi rubrikami in tako boste vedno imeli dober pregled nad svojim finančnim stanjem. Tja bi prav tako lahko vpisovali tudi dolgove in terjatve.
Če sedaj spregovorimo še nekaj besed o ravnanju z denarjem na splošno, velja omeniti, da je treba biti pazljiv vedno, ko nosimo denar od doma (denar po žepih ni priporočljivo), prav tako na primer ni priporočljivo nositi prevelike količine na zabave (prej približno razmislimo, koliko denarja bomo oziroma smo pripravljeni porabiti), saj nam ga lahko (poleg tega, da vsega v ‘razigranem’ vzdušju zapravimo) tudi kdo ukrade. Že stari pregovor nam namreč pravi, da priložnost naredi tatu in priložnosti je v gneči, ki običajno vlada na zabavah, lahko precej, predvsem v primeru neprevidno odloženih torbic, oblek in denarnic.
V primeru, da nam denarja nenadoma nepričakovano zmanjka oziroma smo pozabili denarnico doma, si običajno denar izposodimo od sošolcev ali znancev. To naj bo res le izhod v sili v izjemnih primerih, prav tako pa se potrudimo poskrbeti, da denar prijazni osebi vrnemo kakor hitro je to mogoče in se izognemo nepotrebnim sporom. Prehod iz osnovne v srednjo šolo je dobra možnost, da se naučimo finančne samostojnosti in se navadimo na svet odraslih.
