»S tem skleneta delovno razmerje, v katerem se kot delavec prostovoljno vključite v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravljate delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca,« pojasnujeta Želimir Stanić in Anja Jankovič, Sindikat Mladi plus.
VRSTE ZAPOSLITVENIH POGODB IN NJIHOVE SESTAVINE
Stanić in Jankovič priporoča, da pred podpisom pogodbo o zaposlitvi preverite pri pravniku ali izkoristite brezplačno pravno svetovanje v okviru ZSSS preko info@mladiplus.si ali osebno. Preverite, če pogodba za NEDOLOČEN ČAS vsebuje vse sestavine, ki jih zahteva 31. člen Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1):
– podatke o delavcu in delodajalcu z navedbo njunega prebivališča oz. sedeža,
– datum nastopa dela,
– naziv delovnega mesta oz. vrsto dela, s kratkim opisom dela, raven in smer izobrazbe in drugi pogoji dela,
– kraj opravljanja dela (če ni naveden, se delo opravlja na sedežu delodajalca),
– čas, za katerega je sklenjena pogodba,
– določilo, ali gre za zaposlitev s polnim ali krajšim delovnim časom,
– določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,
– določilo o znesku osnovne plače v evrih ter o morebitnih drugih plačilih,
– določilo o drugih sestavinah plače delavca, plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače,
– določilo o letnem dopustu,
– dolžino odpovednih rokov,
– navedbo kolektivnih pogodb oz. splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca.
Vse bolj pogosta je pogodba o zaposlitvi za DOLOČEN ČAS. Ta se izjemoma lahko sklene, če gre za:
– izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,
– nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
– začasno povečan obseg dela,
– zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas,
– poslovodno osebo ali prokurista,
– vodilnega delavca,
– opravljanje sezonskega dela,
– priprave na delo, usposabljanje ali izpopolnjevanje za delo,
– delo v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij,
– opravljanje javnih del oz. vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja,
– pripravo oz. izvedbo dela, ki je projektno organizirano,
– delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav,
– predajo dela (lahko traja največ en mesec),
– voljene in imenovane funkcionarje oz. druge delavce, ki so vezani na mandatni organ.
Poleg navedenih je možna tudi pogodba o zaposlitvi s KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM (delavec izenačen z delavcem, ki je zaposlen za polni delovni čas) in pogodba o zaposlitvi za OPRAVLJANJE DELA NA DOMU (tudi delo na daljavo, ki ga opravljate z uporabo informacijske tehnologije). Slednja je nestandardna oblika pogodbe in se lahko sklene s polnim ali skrajšanim delovnim časom za nedoločen ali določen čas. Opravljate delo od doma ali na drugem izbranem kraju izven prostorov delodajalca, ki ga določita skupaj. S pogodbo lahko uredita tudi ostale elemente, kot so razporejanje delovnega časa, nočno delo, koriščenje dopusta in odmorov, ali pa bo delodajalec to odločitev celo prepustil vam. Smiselno je določiti, kdaj boste dosegljivi za komunikacijo z delodajalcem in ostalimi strankami. Stroški prevoza na delo vam ne pripadajo, razen če določite določen dan, ko morate priti na sedež podjetja. Določita lahko tudi nadomestilo za uporabo lastnih sredstev ter nadzor na domu.
PRIPRAVNIŠTVO
Delodajalec vam lahko ponudi tudi pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, ko boste prvič začeli opravljati delo na ravni svoje stroke in se začeli usposabljati za samostojno opravljanje dela. Pripravništvo lahko traja eno leto. Delodajalec mora zagotoviti ustrezno usposabljanje po programu. V pogodbi se določi trajanje, potek pripravništva, program, mentorstvo ter način spremljanja in ocenjevanja pripravništva. Ob koncu pripravništva opravite še izpit. Včasih so bila na voljo tudi volonterska pripravništva, a so od začetka leta 2015 prepovedana z odlokom vlade.
NA KAJ MORATE PAZITI
1) Delodajalec mora omogočati enakovredno obravnavo (tako pri zaposlovanju kot pri napredovanju, usposabljanju, prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času ali odpovedi pogodbe) ne glede na narodnost, raso ali etično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino.
2) Zahtevajo lahko predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela, vendar delodajalec ne sme pri tem zahtevati podatkov o družinskem ali zakonskem stanu, podatkov o nosečnosti, o načrtovanju družine ali drugih podatkov, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Sklenitev pogodbe ne sme pogojevati s temi podatki, prepovedjo nosečnosti, odlogom materinstva ali vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe.
3) Stanić opozarja, da delodajalci pogosto predlagajo druge oblike sodelovanja, kot sta s.p. in d.o.o., s tem pa ne nastane delovno razmerje. Pojavljajo se tudi podjemne pogodbe (pogodba civilnega prava) za ponujeno fizično ali intelektualno storitev, ki je plačana (primeri različnih tipov teh pogodb so avtorska, prevozna, gradbena pogodba). Pri sprejemanju takih oblik se zavedajte, da ne boste deležni enakih pravic kot pri pogodbi o zaposlitvi.
4) Delodajalec vas mora seznaniti z delom, pogoji dela, pravicami ter obveznostmi delavca in delodajalca, ki so povezane z opravljanjem dela oz. za katero se sklepa pogodba.
5) Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden, s kolektivno pogodbo se sicer lahko določi krajši delovni čas, vendar ne manj kot 36 ur na teden. Nadurno delo lahko traja največ 8 ur na teden oz. največ 20 ur na mesec oz. 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ 10 ur. S soglasjem delavca lahko nadurno delo traja tudi več kot je letna omejitev, vendar največ 230 ur letno.
6) Prijavo v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti mora delodajalec opraviti takoj po nastopu dela in v roku 15 dneh izročiti fotokopijo prijave zaposlenemu, pravi Stanič. Prijavo in kasneje plačevanje lahko preverite preko SMS-a na številki 031 771 009 z besedo ZZ št. osebne zdravstvene kartice (primer: SMS za osebo Jakob Moder z ZZZS številko 032822733 je: ZZ032822733), osebno v času uradnih ur na ZZZS ali na ZPIZ, preko pošte z oddano vlogo ali aplikacijo eZPIZ, ki je dostopna na www.zpiz.si (potrebujete digitalno potrdilo). Kršitve pri neplačevanju plač ali neplačevanju prispevkov lahko prijavite na Inšpektoratu za delo.
7) Konkurenčna klavzula se lahko doda, v kolikor boste kot delavec pri delu pridobivali tehnična, proizvodna ali poslovna znanja, za največ dve leti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Izražena mora biti v pisni obliki. Klavzula mora biti določena z razumnimi časovnimi omejitvami prepovedi konkuriranja in ne sme izključevati možnosti primerne zaposlitve delavca.
8) »Sklepanje ene ali več zaporednih pogodb za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih nadomeščanja začasno odsotnega delavca, delodajalec ne sme skleniti,« je pojasnil Stanić.
9) Pogodba o zaposlitvi preneha veljati, če je potekel čas za katerega je bila sklenjena (za določen čas), s sporazumom, redno ali izredno odpovedjo (vse tri navedbe morajo biti pisne), po zakonu ali s sodbo sodišča. Pogodbe za nedoločen čas delodajalec ne sme odpovedati, če je delavka zaposlena v času nosečnosti, ali ko doji otroka do enega leta starosti oz. starša v času, ko izrablja starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. Če poteče v času nosečnosti pogodba za določen čas, pa le ta preneha veljati in jo delodajalec ni dolžan podaljšati.
