Verjetno se vam ob vsem tem postavi tudi vprašanje, kaj vse je treba postoriti pred odhodom na študij v tujino. Na prvem mestu je vsekakor to, da si izberete univerzo in program študija, ki vas veseli. Ko ste o svoji odločitvi trdno prepričani, lahko začnete zbirati vse potrebne informacije o postopkih prijave na univerzo ter o tem, kakšni so sploh roki za prijavo. Dobro se morate pozanimati tudi o tem, kaj vse potrebujete za prijavo (sem sodijo npr. prevedena in preverjena potrdila o dosedanjem šolanju; potrdila o znanjih iz tujega jezika – ali tujih jezikov, če jih znate več; morebitna priporočila vaših dosedanjih profesorjev …); se pozanimati o možnostih financiranja študija v tujini (s tem ciljamo na domače in tuje štipendije, ki jih razpisujejo najrazličnejši domači in tuji viri, morebitna posojila, študentsko delo v tujini …) ter pridobiti čim več informacij o načinu življenja oziroma o življenjskem standardu v državi, v katero se odpravljate.

Armand Zavec, Poslovno-tehniška fakulteta, Nova Gorica, program: Gospodarski inženiring, 2. letnik

HTML Code here

»Na izmenjavo sem odšel v Maynooth, blizu Dublina, na Irskem. Tam sem bil en semester, kar se mi je zdelo skoraj premalo. Študij je potekal kot v Sloveniji, vendar je bilo zelo veliko študentov. Predavanja so bila v angleščini. Predmete, ki sem jih obiskoval, sem si izbral že v Sloveniji. Izmenjava mi je dala super izkušnje in razširila prijateljstva po celem svetu, zato bi priporočal to vsakemu študentu.«

Tine Kolenik, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, program: Kognitivna znanost, 2. letnik
»Izmenjava v tujini je na študiju kognitivne znanosti obvezna, saj gre za mednarodni študij. Sam sem izmenjavo preživel en semester v Bratislavi, kjer je študij kognitivne znanosti baziran na Univerzi Comenius, na Fakulteti za matematiko, fiziko in informatiko. Moja izkušnja o poteku izmenjave je zelo pozitivna, saj je šlo za zelo tekoč postopek. Izpolnjevanje dokumentacije je jasno postavljeno, tako da je težko zamuditi roke, štipendija pa dovoljšna za udobno življenje. Največji izziv je bil pridobivanje bivališča, a tudi to se je rešilo brez večjih zapletov. Življenje v Bratislavi je bilo zelo prijetno – samo mesto je zelo podobno Ljubljani, je pa cenejše, predvsem kar se tiče hrane. Težavnost študija je primerljiva s težavnostjo našega, program je zelo dobro zastavljen in organiziran. Pri študiju kognitivne znanosti velja, da so programi v različnih državah specializirani za različne stvari – Bratislava prednjači v umetni inteligenci, kar je bil tudi eden od razlogov, da sem jo izbral.«
Tinkara Hodnik, Filozofska fakulteta, Ljubljana, program: Slovenistika in Pedagogika (pedagoška smer), 2. letnik
»Pol leta sem bila v Zagrebu in naslednje leto še pol leta v Tübingenu. Obe izmenjavi sta bili za moj osebnostni razvoj zelo pomembni, razširili sta mi obzorja ter socialno mrežo. Izmenjava v Zagrebu je imela name veliko večji vpliv, saj je bilo to prvič, da sem živela v tujini, poleg tega pa je bila veliko bolj dinamična. Predmeti na fakulteti se sicer niso povsem prekrivali s predmeti na matični fakulteti, vendar so bili izredno zanimivi. Večinoma sem poslušala predmete iz hrvaške književnosti. Že zaradi velikosti mesta in hrvaškega jezika, ki ga tekoče govorim, sem spoznala veliko več ljudi kot kasneje v Tübingenu, kamor sem odšla prvenstveno z namenom intenzivnega učenja nemščine.«
Matej Petrišič (24 let, Evropsko gospodarsko pravo, LLM, University of Cambridge, Velika Britanija)
»Podiplomski študij v tujini je bil moja želja že od nekdaj, saj tako pridobljeno znanje predstavlja tisto »nekaj več«, ki je potrebno za uspeh v današnjem, vedno bolj mednarodno povezanem in tekmovalnem profesionalnem okolju. Korak v svet nudi tudi specializacijo, ki pri nas na taki ravni pogosto ne bi bila možna. O možnostih izobraževanja v tujini sem se večkrat pogovarjal s profesorji, ki so tudi sami študirali na nekaterih najboljših svetovnih pravnih fakultetah. Ko sem se za ta korak dokončno odločil, pa sem potrebne informacije našel na spletu. Podiplomsko izobraževanje v tujini je zagotovo odlična izkušnja, znanje pridobljeno na ta način pa je najboljša investicija v uspešno prihodnost. Kdorkoli si želi študija v tujini, naj se temu cilju nikakor ne odpove. To je zagotovo izkušnja, ki človeka nagradi za celo življenje in za katero se je vredno potruditi. Strah pred tujino ne bi smel nikogar odvrniti od tega koraka. Znanje tujih jezikov je seveda pogoj za bivanje v tujini, vendar se morebitne pomanjkljivosti lahko hitro odpravijo, sodobna komunikacijska sredstva pa lahko približajo dom, ko je to potrebno.«
Miha Šebenik (25 let, International Financial Management, University of Groningen in Uppsala University, Nizozemska in Švedska)
»Že kot študent na dodiplomskem študiju sem se navdušil nad študijem v tujini, ko sem se vključil v program Erasmus. Nove izkušnje, multikulturno okolje, drugačno, a predvsem zanimivo študentsko življenje v tujini me je navdušilo, da sem po končani diplomi sklenil, da poskusim najti primeren magistrski program v tujini. Veliko informacij sem dobil na spletu in z njihovo pomočjo sem lahko zožil svoj izbor in se odločil, da se s prijatelji odpravim na »road trip« ter tudi osebno obiščem izbrane univerze in dobim vse odgovore na moja vprašanja. Tako sem izbral magistrski program dvojne diplome, ki je potekal eno leto na Nizozemskem in polovico leta na Švedskem. Kot pri vsakem začetku je bilo prvih nekaj mesecev izjemno napornih. Urejanje stanovanja, ukvarjanje z vso birokracijo, in kar mi je povzročalo največ preglavic – prilagoditev na nov način dela. Vendar poleg trdega dela ni manjkalo zabave in potovanj po vsej Evropi. V letu in pol sem spoznal veliko novih prijateljev, ki prihajajo iz različnih krajev po svetu. Vsem tistim, ki imajo v sebi vsaj majhno željo po študiju v tujini, bi svetoval, naj si najprej pridobijo vse možne informacije o želenih univerzah in opazili bodo, da je pred njimi veliko priložnosti, ki se jih da izkoristiti, samo če imaš močno voljo in željo.«
Eva Menart (24 let, Heritage Science, University College London, Velika Britanija)
»Za doktorski študij sem se odločila zaradi smeri študija in zaradi sodelovanja s svojim sedanjim mentorjem. Informacije sem večinoma dobila od mentorja in univerze, žal pa takrat nisem poznala nikogar, ki bi ta podiplomski študij že opravil. Novih izkušenj je veliko, pomembna pa se mi zdi tudi neodvisnost in samostojnost, ki jo pridobiš, ko si enkrat sam v tujini. Vsem, ki imajo v sebi željo po študiju v tujini, bi svetovala, naj o tem temeljito razmislijo in se, če je le mogoče, posvetujejo s kom s podobnimi izkušnjami. Podiplomski študij (verjetno kjerkoli) namreč ni le podaljšanje študentskega življenja in življenje v tujini vsaj na začetku ni tako preprosto. Bi pa študij v tujini vseeno priporočala, saj poleg pridobljene izobrazbe tudi izjemno širi obzorja.«
Anže Žnidaršič (24 let, Master of Science in Information Systems; Hawai'i Pacific University (Znanstveni magisterij iz informacijskih sistemov), ZDA – Havaji)
»Nad študijem v tujini me je navdušil dogodek Ad Future (Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS), kjer so se predstavili študenti, ki so študirali v tujini in so bili štipendirani od omenjene institucije. Informacije o študiju sem pridobil tako, da sem se direktno povezal z univerzo in jih prosil, če lahko moj kontakt posredujejo študentom iz Slovenije in drugih evropskih držav, s katerimi sem stopil v kontakt po internetu in jih povprašal o izkušnjah s študija. Spoznal sem veliko novih prijateljev s celega sveta, izvedel ogromno novega o Havajih in ZDA ter pridobil neprecenljive življenjske in strokovne izkušnje. Podiplomski študij v tujini je bila najboljša odločitev v mojem življenju in ga priporočam vsem. Predvsem pa priporočam, da se pozanimate o štipendijah Ad Future, saj ima Slovenija eno najboljših štipendij (tako znesek, kot tudi pogoje) iz celotne Evrope.«
Maja Burja (Fakulteta za družbene vede, smer: Strateško tržno komuniciranje, absolventka podiplomskega študija)
»Universitá della Svizzera italiana je ena od redkih ponujala program v angleškem jeziku. Obenem je bil nabor predmetov aktualen in s področja moje stroke. Moji odločitvi je botrovala tudi prečudovita švicarska narava in njihova specifična kultura (delavnost, točnost, redoljubnost). V Luganu (Švica) sem stanovala 5 mesecev (2. semester 1. letnika podiplomskega študija) v sobi zasebnega stanovanja, ki sem ga delila z dvema drugima študentoma z iste univerze. Do fakultete sem imela 10 minut hoje, tako da sem med glavnim odmorom lahko skočila na kosilo kar domov. Predavanja niso bila obvezna, vendar priporočljiva, saj se na njih opravi veliko vaj in praktičnega dela, česar ne moreš nadoknaditi doma. Povprečno sem na fakulteti preživela 6-8 ur na dan. Sprva sem imela težave z vzpostavljanjem stika z ostalimi študenti na izmenjavi, saj se nismo pretirano ujeli (živela sem v zasebnem stanovanju, ostali pa v študentskem domu in veliko mlajši so bili od mene), švicarski študenti pa so zadržani in je z njimi težje vzpostaviti stik. Težavo sem rešila tako, da sem se pridružila društvu AIESEC, kjer sem spoznala študente s podobnimi interesi, s katerimi smo organizirali projekte in obiskali konferenco na drugem koncu Švice. Izkušnja je zagotovo neprecenljiva, saj se naučiš samostojnosti in večje odgovornosti, postavljen si namreč v novo okolje, novo kulturo, med nove ljudi, več tisoč kilometrov stran od družine, prijateljev in življenja, ki si ga navajen. Naučiš se novega jezika (učila sem se italijanskega jezika, ki ga prej nisem znala) oziroma izboljšaš angleščino, spoznaš kup ljudi z različnih koncev sveta od katerih se lahko mnogo naučiš. Spoznaš tudi drugačen študijski sistem, učiš se iz druge literature, predavajo profesorji z drugačnim načinom razmišljanja. Definitivno se ti odpre nov svet. To izkušnjo priporočam vsakomur!«
Anka Korošec, Pravna fakulteta Maribor (Pravo), izmenjava na Portuglaskem (Porto)

Anja Korošec

»V lanskem študijskem letu sem bila na izmenjavi v Portu, na Portugalskem. Stanovala sem pri zasebnikih  v strogem centru mesta, moja fakulteta pa je bila oddaljena kakšnih 7 kilometrov, kar zaradi urejene podzemne železnice ni bil problem. Predavanja sem imela 4 dni na teden, vsak dan približno 3–4 ure. Življenje na izmenjavi v tujini je  zanimivo, drugačno, pozitivno v vseh pogledih. Potrebne je veliko samoinciativnosti, vsak dan spoznavaš nove ljudi, premaguješ nove ovire, spoznavaš druge kulture, se naučiš česa novega. Na fakulteti prideš v stik z drugačnim sistemom, kot si ga vajen doma, zaradi tujega jezika, ter v mojem primeru tudi tujega pravnega sistema, je bilo treba vložiti več truda, vendar se vse to izplača. Prosti čas sem izkoristila za potovanja, druženje, učenje novega jezika, srečanja mednarodnih študentov. Kot negativno bi morda lahko označila preveč birokracije, morebitno nepriznavanje predmetov in iskanje primernega stanovanja v tisti »zmedeni začetni nevednosti«. Svetujem, da ne tuhtate preveč, prijavite se, kamor si želite, preverite kompatibilnost predmetov in se odpravite novim izkušnjam naproti. Nikoli vam ne bo žal.«

Tanja Veg, Fakulteta za družbene vede (Komunikologija MKŠ), praksa v Nemčiji (Berlin)

Tanja Veg

»V 1. letniku podiplomskega študija sem bila 3 mesece v Berlinu. Stanovala sem v trosobnem stanovanju z dvema cimroma, do delovnega mesta sem imela približno 20 minut s kolesom, dnevno sem delala 7 ur. Življenje takrat je bilo zelo podobno življenju zdaj, ko sem zaposlena. Dejansko sem imela poleg obsežnega mentorstva podobne zadolžitve kot zaposleni. Življenje ni bilo prav nič podobno Erasmus izmenjavi, v bistvu nisem imela stika z nobenimi študenti ali univerzo. Vsekakor pa zelo dobra izkušnja z dobrim mentorstvom in veliko podpore. Praksa je super izkušnja, vidiš kako poteka delo v tujini, kakšni so pristopi, treba se je znajti sam, pokazati kaj znaš, kar ti tudi zelo dobro pokaže, kdo si in tako spoznaš samega sebe. Zame govoto neprecenljiva izkušnja – tako zaradi življenja v Berlinu kot tudi zaradi dela samega.«

Tina Prihavec, Fakulteta za družbene vede (Mednarodni odnosi), praksa AISEC v različnih državah

Tina Prihavec

»Delovne izmenjave, kjer sem opravljala poletne prakse med vsakim letnikom so bile v Beirutu, Kairu in Karači, Pakistanu. Bližnji vzhod me zaradi študija in nadaljnje kariere zelo zanima, zato se mi je zdelo, da so prakse najboljša priložnost, kako poskusiti življenje tam onkraj turistične izkušnje. Na štirih praksah sem bila v povprečju 2–3 mesece. Živela sem v stanovanjih z drugimi tujci, praktikanti, kar je res najboljši način gradnje mednarodnih prijateljstev. Življenje na vsaki izmed mojih lokacij je bilo popolnoma drugačno. Bližnji vzhod kot regija je okolje z drugačnimi običaji in zahteva od tujcev določene prilagoditve, vsaj če želiš biti popolnoma sprejet in spoštovan. Svetujem, da poskušate iti stran od tradicionalnih izbir, kot so Nemčija ali Zahod in si lokacijo izberite glede na delo, ki ga boste počeli: veliko bolje je opravljati prakso v bolj ‘nenavadni’ državi, če se boste tam dejansko več naučili, kot pa pri povprečnem delu na Slovencem priljubljeni lokaciji.«

Barbara Sužnik, Filozofska fakulteta Maribor (Psihologija), poletna univerza AEGEE v Italiji (Sicilija)

Barbara Sužnik

»Na izmenjavi oz. poletni univerzi sem bila na Siciliji, natančneje v mestu Catania. Program poletne univerze je trajal 12 dni. Stanovali smo v študentskem domu, v kampusu. Sobe so bile dvoposteljne, s svojo kopalnico. Za vsak dan smo imeli določen urnik, program. Dan se je začel z bujenjem in zajtrkom. Nekatere dneve smo šli na izlet, veliko časa smo preživeli na plaži, imeli smo ogled mesta Catania in različne delavnice ter zanimiva krajša predavanja. Vsak večer je bila tudi zabava, včasih kakšna tematska, po navadi v kakšnem klubu na plaži. Po nekaj dnevih prilagajanja na tamkašnji način življenja (npr. promet je kaotičen v primerjavi z našim), kulinariko (veliko kruha, testenin ipd.), klimo in ‘uvajanja’ v angleščino, je bil vsak dan poln novih dogodivščin, prežet z veliko smeha, plesa, petja in zanimivih pogovorov.«

Monika Habot, Ekonomska fakulteta (International business), izmenjava v Turčiji (Istanbul)

Maruša Habot

»V 3. letniku sem bila na izmenjavi v Turčiji, natančneje v Istanbulu. Sama sem želela od svoje izmenjave izkusiti nekaj drugačnega, poleg tega pa je Turčija tudi država v razvoju, kar je imelo tudi velik vpliv iz študijskega vidika. Na izmenjavi sem preživela 10 mesecev. Stanovala sem v zasebnem stanovanju, ki sem si ga delila z drugimi mednarodnimi študenti. Univerza, ki sem jo obiskovala, je bila zasebna, predavanja so bila obvezna (prisotnost je predstavljala kar 20 % končne ocene), od 3- do 4-krat na teden. Življenje v tujini se precej razlikuje od življenja doma. Veliko sem se družila tudi z domačini, kar se je izkazalo za pozitivno, saj sem na tak način res lahko spoznala njihovo kulturo in videla Istanbul skozi oči domačinov. Na začetku sem imela manjše težave z iskanjem stanovanja, ki sem ga preplačala, na koncu pa so mi novo stanovanje pomagali poiskati turški prijatelji. Sama sem mnenja, da bi vsak študent moral preživeti vsaj kakšen mesec v tujini, saj ti da to nekakšno širino in dragocene izkušnje. Svetujem pa tudi, da spoznate ”lokalce”, ki vam bodo predstavili mesto, državo, kulturo in življenje skozi njihove oči.«

Sabina Čarman, Fakulteta za družbene vede (Komunikologija MKŠ), praksa v Španiji (Valencija)

Sabina Čarman

»V 3. letniku sem preživela dva semestra v Valenciji v Španiji, kamor sem se vrnila še v času absolventa, kjer pa sem opravljala 5-mesečno prakso v pisarni ESN. Fakulteta se je nahajala v vasi Moncada, na predavanjih sem bila povprečno 4 ure, medtem pa sem med prakso delala cca. 3 ure na dan. Življenje Erasmus študenta ni tako enostavno, vsaj kar se tiče izpitov. Jaz sem imela srečo, da govorim že tekoče špansko, saj so bila predavanja v španščini. Res je, da so zabave vsak dan in veliko je stvari za videti. Veliko izletov in potovanj je organiziranih, a vseeno te na koncu čakajo izpiti. V Španiji so sicer vsi zelo odprti in sproščeni, sprejmejo te takega kot si. Svetujem da se odpravite na izmenjavo, življenje v tujini te nauči samostojnosti, novega jezika. Pripravite se glede stanovanja (prijatelji vam bodo hvaležni, da lahko pridejo k vam na obisk, zato si omislite kakšno napihljivo blazino) in študija, pozanimajte se, katere predmete lahko opravljate in da vas dejansko zanimajo, ter izkoristite praktične predmete.«

Ines Femec, Fakulteta za družbene študije (Analitska politologija), izmenjava na Češkem (Plzen)

Ines Femec

»Prejšnje študijsko leto (2013/14) sem zadnji letnik (9 mesecev) preživela na Češkem v Plznu. Študirala sem na University of West Bohemia, kjer sem na teden imela približno 7 ur predavanj. Za to univerzo sem se odločila, ker je predmetnik sovpadal s predmetnikom na FDV, poleg tega pa so stroški bivanja nizki. Prvič sem živela v študentskem domu in v tujini. Sobo mi je dodelila tamkajšnja univerza, za sostanovalko pa sem imela sošolko iz Slovenije. To mi je zagotovo olajšalo življenje v tujini, sicer pa se spoznala veliko novih ljudi iz vse Evrope, uživala v veliki količini prostega časa ter se tudi pridružila češkemu športnemu društvu. Edina negativna izkušnja je, da večina Čehov ne govori angleško, kakovost študija pa je slabša kot v Sloveniji. Izmenjava je svojevrstno doživetje, ki ga priporočam vsem študentom. Tudi na podiplomski ravni se nameravam podati na izmenjavo.«

Monika Krvina, Fakulteta za varnostne vede (Varstvoslovje), izmenjava v Veliki Britaniji (Manchester)

Monika Krvina»V drugem semestru 3. letnika sem se podala na izmenjavo v Manchester v Veliki Britaniji. Odločitev za Anglijo je bila predvsem zaradi želje po izpopolnitvi angleškega jezika in dobrih predhodnih izkušenj. Predavanja sem imela trikrat na teden po dve ali tri ure, ki so bila neobvezna, a priporočljiva. Študentsko sobo sem imela v zasebni hiši, ki je bila polna študentov, na fakulteto pa sem se vozila z avtobusom, ki je bil brezplačen za študente. V prostem času smo imeli študenti na voljo veliko obštudijskih dejavnosti, prav tako pa je bilo dovolj priložnosti za dodaten zaslužek. Negativnih izkušenj nisem imela, ravno nasprotno, način študija mi je bil zelo všeč, zato se vračam nazaj na študij. Vsem, ki o razmišljate o izmenjavi svetujem, da nimate ničesar za izgubiti, ravno nasprotno, zagotovo vam bo všeč. Pogum je le 10 %, ostalo pa je želja.«

Ajda Menart, Zdravstvena fakulteta (Radiološka tehnologija), praksa v Veliki Britaniji

Ajda Menart»V 3. letniku sem bila na praksi v tujini, in sicer v Veliki Britaniji, kjer sem preživela 3 mesece. Baza moje izmenjave je bila fakulteta University Campus Ipswich, kjer sem imela najprej uvodna predavanja, predavanja s področja radioterapije in na koncu predstavitev projektne naloge. Dva meseca sem opravljala praktično delo na radioterapevtskem oddelku, v tem času sem stanovala študentskem domu, ki je bil namenjen študentom in tudi delavcem bolnišnice. Praktično delo je obsegalo 30 ur tedensko. Sicer je bilo nekaj manjših zapletov (selitve, zapleti s plačilom stanovanj, vračilo varščine), ki pa so se kar hitro rešili. Ko se odločate za izmenjavo, dobro premislite o tem, kaj bi radi pridobili z njo. Ali je to pridobivanje novega znanja, preverjanje možnosti zaposlitve v tujini, uživanje nekje daleč stran od doma, ali kaj drugega. Glede na to se odločite kam boste šli. V vsakem primeru se nanjo dobro pripravite, potem pa se samo sprostite in uživajte.«

Tina Bolta, Fakulteta za družbene vede (Komunikologija MKŠ), izmenjava v Španiji (Sevilla)

Tina Bolta»Na izmenjavi sem bila v prvem semestru 4. letnika, in sicer v Španiji. Ker sem želela do zdaj osvojeno znanje španskega jezika obnoviti in nadgraditi sem se odločila za Sevillo, ki je eno izmed najlepših španskih mest z veliko možnostmi za potovanja po bližnjih krajih. Živela sem v privatnem stanovanju skupaj s šestimi drugimi Erasmus študenti. Do fakultete sem imela pol ure peš, včasih pa sem se vozila tudi z avtobusom. Študirala sem na največji seviljanski univerzi, na Fakulteti za komuniciranje. Na dan sem imela v povprečju 4 ure predavanj, ob petkih pa sem imela prosto. Čas, ki sem ga preživela v tujini, sem izkoristila za druženje z domačini in spoznavanje španske kulture. Vsem, ki razmišljate o izmenjavi toplo priporočam, da poleg drugih erasmus študentov spoznavate tudi domačine. Erasmus izkušnja ponuja ravno to integracijo v neko novo okolje, zato jo izkoristite.«

Sara Aranel, Fakulteta za humanistične študije Koper (Antropologija), izmenjava na Poljskem (Lodž)

»Na izmenjavi sem bila v drugem letniku študija in sicer na Poljskem v mestu Lodž, kjer sem preživela en semester. Nastanitev nam je pred našim odhodom uredila Univerza, stanovala pa sem v študentskem domu. Do univerzitetne knjižnice in nekaterih predavanj smo se lahko študenti sprehodili peš, drugače pa smo se vozili s tramvajem, ki je bil za študente cenovno ugoden. Sama sem večino vsebin opravila kar v obliki zasebnih konzultacij. Poljska je odlična država za izmenjavo, saj je geografsko in zgodovinsko zelo pestra in ni predraga. Na Poljskem so močne lokalne sekcije ESN (Erasmus Student Network), ki organizirajo najrazličnejše dogodke za tuje in domače študente. Vsem, ki razmišljajo o izmenjavi, lahko rečem le: »Go for it!«. Izmenjava v tujini še zdaleč ni le študijska izkušnja. To je izkušnja za življenje. To so doživetja, ki s človekom ostanejo celo življenje in so pogosto še čez leta vir navdiha ter moči, zakladnica najlepših spominov ali pa celo točka popolnega preobrata.«

Ervin Strmčnik, Fakulteta za strojništvo Ljubljana (Mehanika gradiv, sistemov in procesov), izmenjava v Nemčiji (Hannover)

»V prvem letniku na II. bolonjski stopnji sem pol leta preživel na izmenjavi v Nemčiji, natančneje v mestu Hannover. Za to mesto sem se odločil, ker ponuja enega izmed najboljših izobraževalnih programov za študij strojništva na svetu. Stanoval sem v študentskem domu, ki je bil od fakultete oddaljen pet kilometrov. Na dan sem v povprečju šest ur preživel na predavanjih. Življenje študenta na izmenjavi je vse prej kot suhoparno. S strani mednarodne pisarne je zelo dobro poskrbljeno tudi za obštudijske dejavnosti. Življenje v tujini je zelo lepa priložnost za spoznavanje tuje kulture, običajev, vsakodnevnega življenja in bližnjih krajev. Študentom, ki razmišljajo o izmenjavi, svetujem, naj vztrajajo pri svojem cilju in ne podležejo pritisku, ki ga ustvari birokracija. Hkrati priporočam, da se pred odhodom v tujino pozanimajo o vseh potrebnih dokumentih glede prijave in zaključka študijskega procesa na univerzi v tujini.«

Tina Goropečnik, Filozofska fakulteta Ljubljana (Medjezikovno posredovanje), izmenjava v Belgiji (Bruselj)

»Kot absolventka sem bila pet mesecev na izmenjavi v Bruslju. Za Belgijo sem se odločila zato, ker sem želela izboljšati znanje tujih jezikov, kar je za moj bodoči poklic ključnega pomena. Poleg tega je Institut libre Marie Haps ena izmed bolj priznanih fakultet za prevajalce v Evropi. Skupaj s še dvema sošolkama iz Slovenije sem stanovala v majhnem zasebnem stanovanju v okrožju Etterbeek, od katerega sem imela 15 minut hoje do fakultete. Všeč mi je bilo predvsem to, ker smo si lahko sami sestavili urnik. Življenje v tujini ponuja odkrivanje drugačnega načina življenja, druge kulture ter jezika. Študentom izmenjavo toplo priporočam, saj se bodo v tujini seznanili z drugačnim načinom življenja, postali bolj samostojni in odgovorni, poleg tega pa izboljšali znanje tujega jezika ter spoznali veliko ljudi, s katerimi bodo ostali v stikih tudi po izmenjavi. Morda jim res ne bo spremenila življenja, a bo kljub vsemu nepozabna izkušnja, ki se je bodo še dolgo časa z veseljem spominjali.«

Barbara Šumak, Pedagoška fakulteta Ljubljana (Logopedija in surdopedagogika), izmenjava v Belgiji (Antwerpen)

»V zimskem semestru 2011 sem preživela fantastičnih šest mesecev na Lessius Hogeschool v Antwerpnu v Belgiji. Z mojim študijem se program ujema le na tej šoli, tako da je bil Antwerpen moja edina možnost. Belgijske univerze tujim študentom ne nudijo možnosti bivanja v študentskih domovih, zato sem si stanovanje morala poiskati sama. Prve dni sem živela v hostlu, kjer sem spoznala tudi ostale Erasmusovce, nato pa smo živeli v hiši, pol ure stran od fakultete. Predavanja sem imela vsak dan, približno štiri do pet ur. Nekatera predavanja so bila samo za nas, tuje študente, nekatera pa smo imeli skupaj z domačimi študenti. Življenje na izmenjavi je predvsem spontano, po obveznostih na fakulteti počneš, kar želiš. Proste vikende sem predvsem izkoristila za izlete v sosednje države, pozitivno pa je to, da se na izmenjavi naučiš biti samostojen in sam skrbeti zase. Slabih izkušenj nisem imela, študentom pa svetujem, da naj se odločijo za izmenjavo, ker bodo to najboljši in nepozabni meseci v njihovem življenju. Vsak študent naj izkusi Erasmus, ali, kot pravi naš moto: Erasmus once, Erasmus forever!«

Anja Koželj, Pedagoška fakulteta Maribor (Razredni pouk), izmenjava v Grčiji (Patras)

»V 3. letniku sem bila 5 mesecev na izmenjavi v Grčiji, v pristaniškem mestu Patras. Za izmenjavo sem se odločila, ker sem potrebovala oddih od tukajšnjega študijskega sistema in spremembo okolja. Kraj sem pred odhodom le bežno poznala. Stanovala sem v študentskem domu, ki je bil urejen posebej za tuje študente. Do kampusa je bilo 40 minut hoje, do avtobusne postaje pa 5. Na fakulteti sem povprečno preživela od 2 do 3 dni, po od 2 do 3 ure, saj je bilo veliko stavk in državnih cerkvenih praznikov. Življenje v Grčiji je na splošno zelo počasno, vendar grški študentje pridobljeno znanje jemljejo kot vrednoto in ne kot nujno zlo. Pozitivno sem bila presenečena tudi nad aktivnim sodelovanjem študentov na predavanjih. Svetujem, da se pred podpisom dokumentov za izmenjavo pozanimate, če je predmetnik, objavljen na spletu, posodobljen in v katerem jeziku poteka študij. Sama sem informacije o kraju in fakulteti pridobila s strani domačinov, ki sem jih že prej kontaktirala preko Couchsurfinga.«

Ana Dobaj, Pedagoška fakulteta Maribor (Razredni pouk), izmenjava v Španiji

»Na izmenjavi sem bila v 3. letniku, in sicer sem pet mesecev preživela v Španiji. Za to državo sem se odločila zaradi predlogov znancev, ki so fakulteto že obiskali, in zaradi jezika. Stanovala sem v najemniškem stanovanju skupaj z dvema prijateljicama. Do fakultete sem imela 20 minut peš, a sem se zaradi ugodne mesečne vozovnice vozila kar z avtobusom. Na predavanjih sem preživela od 2 do 6 ur na dan, drugače pa sem študirala predvsem doma. Življenje v tujini sprva ni povsem enostavno, vendar je po dveh tednih vse lažje. Hitro se navadiš, v mojem primeru, na španski ritem življenja. Z izmenjavo pridobiš življenjske izkušnje in postaneš bolj samostojen. Študentom, ki razmišljajo o izmenjavi v tujini, sporočam, da je izmenjava nepozabna izkušnja, ki bi jo moral vsak doživeti. Naj vas nič oz. nihče ne ovira pri tej odločitvi, saj vam bo nekoč lahko žal. S to izkušnjo lahko samo pridobite.«

Nina Pfajfar, Filozofska fakulteta Ljubljana (Primerjalna književnost, Slovenistika), izmenjava v Avstriji (Dunaj)

Nina Pfajfar»Na študijski izmenjavi sem bila na Dunaju, kjer sem v študijskem letu 2010/2011 preživela pol leta. Za izmenjavo sem se odločila, da bi bolje spoznala Dunaj in svojo stroko na drugi univerzi ter se bolje naučila nemško. Stanovala sem v Korotanu, to je 10 oz. 20 minut do fakultete. Na predavanjih sem bila dve uri na dan, ker je bila moja primarna naloga na izmenjavi pisanje diplome in iskanje literature zanjo. Pri izmenjavi je največ odvisno od tega kje živiš in s kom se družiš – z drugimi študenti na izmenjavi ali z domačini. Imaš namreč ogromno časa za študij, druženje in raziskovanje mesta, razporediš pa si ga po svojih lastnih preferencah. Moja edina negativna izkušnja je bila zmeda pri urejanju birokratskih zadev, saj iz različnih pisarn nismo dobili enotnih informacij, priporočam da se v primeru težav obrnete na Službo za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani. Študentom svetujem, da naj čimbolje izkoristijo kar jim tuja univerza ponuja: obiskujejo predavanja, ki jih pri nas ni, poslušajo priznane profesorje, navežejo stik s kolegi, izkoristijo dobro založene knjižnice in se seveda naučijo jezika.

Stella Korošec, Ekonomska fakulteta (Trženje), izmenjava na Švedskem (Stockholm)

»Na izmenjavi sem bila v poletnem semestru 2011 na Stockholm University, School of Business. Skandinavskih držav pred odhodom nisem poznala, sem pa slišala ogromno lepih stvari o tamkajšnjih mestih, ljudeh, kulturi. Odpravila sem se v popolnoma nepoznan svet, z željo po nečem novem, nepričakovanem. Študentsko naselje v katerem sem bivala jaz, je bilo precej oddaljeno od univerze, kar pomeni da sem do fakultete potrebovala približno uro vožnje z avtobusom, pa še prestopiti sem morala dvakrat. Če k temu prišteješ še minus dvajset stopinj, sneg in veter, je bila izkušnja res nekaj posebnega. Vendar so to malenkosti, ki na izmenjavi predstavljajo del izkušnje in hkrati ponujajo več časa za druženje s sošolci, spoznavanje novih ljudi … Predavanj ni bilo veliko, v povprečju dva ali tri predavanja po dve uri tedensko. Na splošno je šolski sistem na Švedskem eden boljših in dejansko omogoča enostaven način sprotnega dela in učenja ter manj ali celo nič stresa pred izpitom. Življenje na izmenjavi je vsekakor posebna izkušnja in če mislite da veste kaj zamujate, vam zagotavljam da ne veste. Odhod na izmenjavi bi priporočala čisto vsakemu, ki se mu ponudi ta možnost, ker gre res za nepozabno izkušnjo. Prisotna je nadpovprečna želja po novih prijateljstvih, prijaznost, odprtost in neobremenjenost. Potrebno pa se je tudi zavedati, da samo dejstvo, da si na izmenjavi, še ne pomeni popolne brezskrbnosti in dogajanja nonstop. Življenje v tujini ti ponudi neskončno možnosti, vendar je od tebe odvisno koliko boš od  tega odnesel.«

Lucija Ramovš, Fakulteta za družbene vede (Novinarstvo), izmenjava na Havajih (Waikiki)

»Vedno sem si želela študirati v ZDA, zato je bila ta izmenjava priložnost, s katero sem uresničila svojo veliko željo. Na Fakulteti za družbene vede obstaja kar nekaj bilateralnih dogovorov z univerzami po celem svetu in Hawaii Pacific University (HPU) je bila ena izmed njih. Ker obožujem poletje in morje, sem zimski semester 2009 preživela na Havajih. Stanovala sem na Waikikiju, nedaleč od campusa, ki se nahaja v centru Honoluluja. Ker HPU praviloma dodeli sobo v študentskih domovih samo brucom, sem si skupaj s še dvema mednarodnima študentoma iz Norveške in Avstrije poiskala stanovanje. Do campusa sem se vozila z avtobusom približno 20 minut. Predavanja sem imela štirikrat na teden, tako da je ostalo dovolj časa, da sem dodobra raziskala otočje. Življenje na izmenjavi je fenomenalno. Res je, da se sem ter tja soočiš z domotožjem, vendar le-to zelo hitro mine. Študentom bi svetovala, da naj se brez oklevanja odločijo za izmenjavo, ker bo to nekaj najlepše preživetih mesecev v njihovem življenju. Nabrali si bodo izkušnje s študijem v tujini, nabrali mnogo prijateljev, ki bodo ostali za celo življenje ter spoznali ljudi, ki jim bodo v prihodnosti pomagali graditi kariero. Moj nasvet – Just go for it!«

Matic Zupanc, Ekonomsko-poslovna fakulteta (Management), izmenjava v Belgiji (Ghent)

Matic Zupanc»Bil sem na Erasmus izmenjavi v Ghentu (Belgija) – 2007/2008 (en semester – 5 mesecev). Za to fakulteto sem se odločil zato, ker je fakulteta ponujala ogromno uporabnih informacij, izobraževanje je potekalo v angleškem jeziku. Stanoval sem v zasebnem stanovanju, ker žal nisem dobil študentskega doma. Do fakultete sem imel dobrih 5 minut peš. Predavanja sem imel le 2x tedensko po 2-3 ure. Sedaj, ko pogledam nazaj, lahko rečem le, da je bila  to, da sem odšel, res prava odločitev. Življenje je bilo odlično, Erasmus življenje pa je eno najlepših. Spoznavanje novih ljudi, zabave, seveda pa zraven sodi tudi spoznavanje lokalnih običajev, krajev in znamenitosti. Gre enostavno za življenje, kjer dejansko prvič v življenju dobiš »širšo sliko« tega kakšno je lahko življenje drugje, kakšen pogled imajo drugi ljudje – z nekaterimi lahko skleneš prava življenjska prijateljstva. Negativna izkušnja je bila z namestitvijo, saj študentskega doma z bratom nisva dobila, ker sva se prijavila šele, ko sva bila uradno potrjena s strani naše fakultete in univerze tako kot je pisalo v pravilih. Imela sva ogromno težav pri iskanju zasebnega stanovanja. Ponujali so nama vse od zabojnikov pa do stanovanj s skupnimi stranišči in tuši kar na odprtem. Dosti teh stanovanj je ponujala celo fakulteta. Druga slaba izkušnja pa je bila, da je bilo z nami na Erasmusu več kot štiristo Špancev, ki niso znali angleško, tako da je bilo sporazumevanje oteženo. Vsem svetujem, da naj preberejo ogromno mnenj drugih študentov, ki so že bili na izmenjavi na določeni lokaciji. To lahko dobite na straneh lastne fakultete ali pri ESN društvih. Ta štejejo največ. Tukaj ni vprašanja ali bi šel na izmenjavo. Enostavno moraš iti! To je nekaj kar ne bi smel nihče izpustiti.  Kdaj kasneje boste lahko več mesecev potovali tako ugodno?«

Sara Rančan, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (Poslovanje v sodobni družbi), izmenjava na Portugalskem (Porto)

»Na izmenjavi sem bila v Portu (Portugalska), v 1. semestru študijskega leta 2010/2011. Portugalska je bila država, ki je še nisem obiskala in predvsem znana kot dobra gostiteljica za Erasmus študente. Odločitev ni bila težka. Stanovala sem v privatnem stanovanju, v večstanovanjski hiši. Do fakultete sem imela približno pol ure z metrojem. Na faksu sem preživela kar nekaj časa, saj sem se udeležila International semestra, ki je temeljil na spoznavanju novih ljudi in njihovih kultur. Življenje v tujini je odlična izkušnja, ki pride prav tudi v prihodnje. Spoznavanje novih ljudi, utrjevanje tujega jezika, dopolnjevanje tudi kakšnega novega, spoznavanje novih kultur. Vse to so stvari, ki jih z življenjem v primarni državi težko pridobimo. Še vedno pa sem mnenja, da življenje stran od naših domačih ne more škoditi, temveč nam lahko da nekaj po čemer smo boljši in drugačni od drugih. Slabih izkušenj na izmenjavi nisem imela. Je izkušnja, ki jo je preprosto potrebno izkoristiti. Ni razmišljanja, vse kar je potrebno je pripraviti prtljago in pogumno oditi. Čakajo vas dogodivščine, ki so polne smeha, novih spoznanj; ob odhodu tudi sentimentalnosti pa tudi novi stiki, ki omogočajo nova potovanja.«

Anja Jurko, Fakulteta za turistične študije Portorož – Turistica (Poslovno-organizacijska smer), izmenjava v Veliki Britaniji (Birmingham)

Anja Jurko»Bila sem na izmenjavi v Birminghamu (Anglija), 2. semester v študijskem letu 2010/2011. Za študij tam sem se odločila zaradi osebnih interesov doživeti Anglijo in njihov način življenja ter zaradi študija v angleškem jeziku. Stanovala sem v študentskem domu, ki je bil v lasti moje tamkajšnje fakultete – University College of Birmingham. Do fakultete sem imela 15 minut peš skozi mesto, predavanja pa sem imela 3x na teden po 2 uri. Življenje na izmenjavi v tujini je predvsem svobodno, saj si sam določaš kakšen bo pravzaprav tvoj vsakdan. Imaš samo obveznosti na faxu, drugače pa lahko tvoj dan poteka kakor želiš. Spoznaš prijatelje iz drugih držav, obiskuješ zabave, športne aktivnosti in imaš seveda na razpolago tudi cel vikend, ki ti omogoča priložnost za skupna potovanja in raziskovanje okolice, tamkajšnjega življenja, utripa mest … Zelo pomembno je tudi to, da se učiš samostojnosti in lažje razmisliš o tem kaj si v življenju pravzaprav želiš doseči, v čem želiš uspeti, kje se vidiš v prihodnosti … Kot negativno na izmenjavi lahko izpostavim le domotožje, ki se sicer pri vsakem posamezniku razlikuje, a gre vseeno za življenje stran od ljudi, ki so bili prej ves čas del tvojega življenja (družina, prijatelji). Morda pogrešaš ob sebi nekoga, ki ve o tebi malo več kot ljudje, ki jih spoznaš v tujini. Vsem svetujem, da naj čim bolj izkoristijo kar jim je ponujeno, se učijo jezika in si razporedijo prosti čas v tujini za potovanja, druženja, raziskovanja, spoznavanje sebe v nekem novem okolju. Je zelo zanimivo saj predvsem spoznavaš in presenečaš sebe in si morda zastaviš neke čisto nove želje in cilje za svojo prihodnost.«

Vanja Vodenik, Fakulteta za družbene vede (novinarstvo), izmenjava v Španiji (Madrid)

Vanja Vodenik»V 4. letniku študija sem 10 mesecev preživela na izmenjavi v Madridu. Španijo sem izbrala zaradi zanimanja za špansko kulturo, želje po dopolnitvi znanja jezika in ker sem želela izkusiti življenje v velemestu. Ker sem stanovala v najetem stanovanju, ki je bilo od fakultete kar oddaljeno, sem se na predavanja vsak dan vozila pol ure z metrojem. Na faksu sem preživela približno 20 ur na teden, študirala pa sem raje doma, čeprav je bila na voljo tudi ogromna knjižnica na fakulteti. Življenje na izmenjavi v tujini bi opisala kot zelo pestro, kjer se je potrebno najprej soočiti z novim okoljem, novo kulturo in drugim jezikom. Na začetku je mogoče malo težje, ampak, ko se privadiš na nov način življenja je vse skupaj lažje. Vsak dan spoznaš veliko novih ljudi, spoznavaš tudi mesto, si ogleduješ  državo in se učiš jezika. Vsem, ki razmišljajo o izmenjavi sporočam, da je to vsekakor enkratna in zelo poučna izkušnja. Pred odhodom se dobro pozanimajte o tem, na kaj vse morate biti pozorni, kako izbrati predmete, katere dokumente potrebujete, kako si poiskati stanovanje ipd.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

KOMENTARJI

  1. […] Večina študentov se domov vrne s pozitivno izkušnjo in nepozabnimi spomini. Nasveti teh, ki so uspešno prestali borbo s papirji in življenje brez staršev so tako lahko neprecenljivi in k prijavi prepričajo tudi tiste najbolj dvomljive. Pozitivno izkušnjo študenta, ki je izmenjavo opravil v Lizboni si lahko ogledate v priloženem videu, več izkušenj pa najdemo na straneh večine fakultet ali na https://www.mestomladih.si/studentski-podiplomski/clanki/studijske-izmenjave-iz-prve-roke/. […]

PUSTITE KOMENTAR