Študijske izmenjave iz prve roke

»Na izmenjavi sem bila dvakrat. V 2. letniku na Finkem, v kraju Tampere, v 3. letniku pa v Španiji, v A Coruña; oboje v zimskem semestru. V Španiji je bilo podobno kot pri nas na FERI, imeli smo predavanja in vaje oz. projekte, bilo je manj sprotnega dela, a več proti koncu, ko je bil pisni ali ustni izpit. Predavanja so bila v španščini. Sicer mi je bilo ljubše na Finskem. Obiskovala sem TAMK oz. Tampere University of Applied Sciences, kjer je bilo delo praktično naravnano (brez izpitov) in naučila sem se ogromno novih stvari. Pouk je bil v angleščini, saj so bili večinoma tuji študenti, le malo Fincev. Semester je razpolovljen na dve obdobji, kar pomeni možnost opravljanja več različnih predmetov oz. manj predmetov naenkrat. Samoiniciativno sem opravila nekaj dodatnih predmetov, ki se jih pri nas ne bi mogla (npr. o oblikovanju videoiger, uporabniških vmesnikov, o uporabniški izkušnji itd.). Dva tedna pred začetkom pouka sem se v Tampere udeležila tudi poletne šole. Semester se na Finskem začne že avgusta, kar pomeni, da sem bila konec decembra že doma v Sloveniji ter tako izkoristila pred začetkom drugega semestra še malo počitnic. Na obeh izmenjavah sem spoznala ogromno novih ljudi iz različnih držav in kontinentov, od Azije, Afrike, pa do Amerike. Z nekaterimi smo spletli pristne vezi in prijateljstva ter smo v stikih še danes. Študijsko izmenjavo bi priporočila vsakomur, saj je res super in nepozabna izkušnja; tako na študijskem področju in kar je najpomembnejše – za osebnostno rast.«

»Bila sem na Finskem, v Rovaniemiju na Lapland University of Applied Sciences. Študirala sem dva semestra (celoten 2. letnik na dodiplomskem študiju). Pred samo izmenjavo sem morala urediti potrebno dokumentacijo, zaključiti 1. letnik, si urediti nastanitev, nato pa se je pričelo čakanje na dan odhoda. Ob prihodu na Finsko, so nam tutorji razkazali celotno mesto (kje poceni jesti, kje kupiti vse potrebno, kje je papirnica, kampus …). Sam študij na Finskem poteka nekoliko drugače kot pri nas, predvsem dajejo veliko prednost praksi in ne toliko teoriji, kot pri nas. Tako sem pomagala organizirati gala večer za študente in profesorje, priredili smo tudi Arctic Design Week, v sklopu katerega smo organizirali Keskiviikko karnevaali, kjer smo v nakupovalnem centru imeli različne igre, gost pa je bil tudi Mr. Lordi, iz metal banda Lordi, ki prav tako prihaja iz Rovaniemija. Izmenjava je odlična izkušnja za potovanja in raziskovanje novih držav, mest, krajev, ki zaradi oddaljenosti od Slovenije do sedaj niso ravno na dosegu. Tako sem obiskala Nordkapp, najsevernejšo točko Evrope, Lofoten otoke, ki so pomembno turistično središče Norveške, za 72 ur sem odšla v Rusijo v St. Peterburg, obiskala sem tudi mesto Tallinn v Estoniji ter mesta po finskem: Levi, Turku, Helsinki, Tornio, Ranua. Zaradi pridobljenih izkušenj, bi izmenjavo priporočila vsakemu študentu.«

»V 2. letniku sem bila na izmenjavi v Leipzigu, Nemčiji z namenom spraviti znanje nemščine na višjo raven. Sicer sem se v sklopu Erasmus+ priložnosti večkrat posluževala praktičnih usposabljanj, ki so mi omogočile, da sem znanje, pridobljeno na fakulteti, nadgradila s praktični izkušnjami. Prakso sem dve poletji opravljala na slovenskem veleposlaništvu v Berlinu in vmes krajše obdobje še na Stalnem predstavništvu RS pri EU v Bruslju, v kratkem pa se odpravljam še na prakso na slovensko veleposlaništvo v Kopenhagnu.«

»Izmenjavo v tujini sem koristila trikrat po 5 do 6 mesecev. Bila sem v Litvi – Kaunas, Češka – Brno, Portugalska – Coimbra. Pred in po izmenjavi je bilo treba pripraviti in izpolniti zahtevane dokumente, med katere spada tudi preverjanje znanja jezika. Ko sem prišla na izmenjavo, smo imeli običajno najprej uvodni teden, ki je bil namenjen spoznavanju kolegov, mesta in faksa. Faks je potekal podobno kot pri nas le, da je bil urnik drugačen, v večini se mi zdi, da je bilo manj ur predavanj in vaj za posamezen predmet (teh ponekod sploh ni). Med samim semestrom pa je bilo poleg študija poskrbljeno tudi za veliko družabnih dogodkov, zabav in potovanj. Tako, da dolgčas ni bilo. Izmenjavo priporočam vsem, tudi sama bi jo takoj ponovila, če bi imela še možnost, zato da izkusijo na lastni koži kako se je znajti drugje v novem okolju.«

»Možnosti izmenjave na mojem področju so omejene, zato sem se raje odločil za izmenjavo z namenom praktičnega usposabljanja, kjer ni potrebe po podpisanem predhodnem sporazumu med univerzama in lahko študent sam najde podjetje v tujini, kjer bi opravljal prakso. Odpravil sem se na Malto, v privatno biomedicinsko podjetje BioArte Limited, ki se ukvarja z biomedicinskimi raziskavami in delno tudi komercialno dejavnostjo. Profesionalno je bila to zanimiva izkušnja, v podjetju so delali večinoma tujci in sem se počutil hitro sprejetega. Imel sem tudi ustrezno mero odgovornosti za tujega pripravnika. Življenje z drugimi študenti na praksi je bil velik plus, je pa Malta poleti res vroča država, pa tudi domačini bi bili lahko za državo, ki se gospodarsko močno naslanja na turizem, do tujcev prijaznejša.«

»Prijavil sem se na Erasmus+ izmenjavo v zimskem semestru na Karlovi univerzi v Pragi na Češkem. To je bila izkušnja, ki mi je spremenila življenje, zato sem se odločil zaprositi za podaljšanje izmenjave, ki je bila na srečo odobrena. Za prijavo sem se odločil iz več razlogov. Že leta sem si želel obiskati Prago in to je bila odlična priložnost. Program matematičnih struktur na Karlovi univerzi je še posebej močan in vsebinsko raznolik, zato sem se lahko poslušal nekaj neverjetno naprednih predmetov. Trenutno obiskujem nekaj dodatnih tečajev algebre na Karlovi univerzi, medtem ko na daljavo delam magistrsko nalogo iz algebraične teorije grafov s prof. Ademirom Hujdurovićem. Izjemno sem zadovoljen z univerzo, tako s tečaji kot z ljudmi, ki sem jih tukaj srečal. Življenje Erasmus študenta je seveda sestavljeno iz veliko potovanj in zabav, ampak Praga ponuja veliko več: lepa je, mednarodna, kulturno bogata in vedno je nekaj novega, kar lahko doživiš.«

»Na izmenjavo sem odšel v Maynooth, blizu Dublina, na Irskem. Tam sem bil en semester, kar se mi je zdelo skoraj premalo. Študij je potekal kot v Sloveniji, vendar je bilo zelo veliko študentov. Predavanja so bila v angleščini. Predmete, ki sem jih obiskoval, sem si izbral že v Sloveniji. Izmenjava mi je dala super izkušnje in razširila prijateljstva po celem svetu, zato bi priporočal to vsakemu študentu.«

»V lanskem študijskem letu sem bila na izmenjavi v Portu, na Portugalskem. Stanovala sem pri zasebnikih  v strogem centru mesta, moja fakulteta pa je bila oddaljena kakšnih 7 kilometrov, kar zaradi urejene podzemne železnice ni bil problem. Predavanja sem imela 4 dni na teden, vsak dan približno 3–4 ure. Življenje na izmenjavi v tujini je  zanimivo, drugačno, pozitivno v vseh pogledih. Potrebne je veliko samoinciativnosti, vsak dan spoznavaš nove ljudi, premaguješ nove ovire, spoznavaš druge kulture, se naučiš česa novega. Na fakulteti prideš v stik z drugačnim sistemom, kot si ga vajen doma, zaradi tujega jezika, ter v mojem primeru tudi tujega pravnega sistema, je bilo treba vložiti več truda, vendar se vse to izplača. Prosti čas sem izkoristila za potovanja, druženje, učenje novega jezika, srečanja mednarodnih študentov. Kot negativno bi morda lahko označila preveč birokracije, morebitno nepriznavanje predmetov in iskanje primernega stanovanja v tisti »zmedeni začetni nevednosti«. Svetujem, da ne tuhtate preveč, prijavite se, kamor si želite, preverite kompatibilnost predmetov in se odpravite novim izkušnjam naproti. Nikoli vam ne bo žal.«

»V 1. letniku podiplomskega študija sem bila 3 mesece v Berlinu. Stanovala sem v trosobnem stanovanju z dvema cimroma, do delovnega mesta sem imela približno 20 minut s kolesom, dnevno sem delala 7 ur. Življenje takrat je bilo zelo podobno življenju zdaj, ko sem zaposlena. Dejansko sem imela poleg obsežnega mentorstva podobne zadolžitve kot zaposleni. Življenje ni bilo prav nič podobno Erasmus izmenjavi, v bistvu nisem imela stika z nobenimi študenti ali univerzo. Vsekakor pa zelo dobra izkušnja z dobrim mentorstvom in veliko podpore. Praksa je super izkušnja, vidiš kako poteka delo v tujini, kakšni so pristopi, treba se je znajti sam, pokazati kaj znaš, kar ti tudi zelo dobro pokaže, kdo si in tako spoznaš samega sebe. Zame govoto neprecenljiva izkušnja – tako zaradi življenja v Berlinu kot tudi zaradi dela samega.«

»Delovne izmenjave, kjer sem opravljala poletne prakse med vsakim letnikom so bile v Beirutu, Kairu in Karači, Pakistanu. Bližnji vzhod me zaradi študija in nadaljnje kariere zelo zanima, zato se mi je zdelo, da so prakse najboljša priložnost, kako poskusiti življenje tam onkraj turistične izkušnje. Na štirih praksah sem bila v povprečju 2–3 mesece. Živela sem v stanovanjih z drugimi tujci, praktikanti, kar je res najboljši način gradnje mednarodnih prijateljstev. Življenje na vsaki izmed mojih lokacij je bilo popolnoma drugačno. Bližnji vzhod kot regija je okolje z drugačnimi običaji in zahteva od tujcev določene prilagoditve, vsaj če želiš biti popolnoma sprejet in spoštovan. Svetujem, da poskušate iti stran od tradicionalnih izbir, kot so Nemčija ali Zahod in si lokacijo izberite glede na delo, ki ga boste počeli: veliko bolje je opravljati prakso v bolj ‘nenavadni’ državi, če se boste tam dejansko več naučili, kot pa pri povprečnem delu na Slovencem priljubljeni lokaciji.«

»Na izmenjavi oz. poletni univerzi sem bila na Siciliji, natančneje v mestu Catania. Program poletne univerze je trajal 12 dni. Stanovali smo v študentskem domu, v kampusu. Sobe so bile dvoposteljne, s svojo kopalnico. Za vsak dan smo imeli določen urnik, program. Dan se je začel z bujenjem in zajtrkom. Nekatere dneve smo šli na izlet, veliko časa smo preživeli na plaži, imeli smo ogled mesta Catania in različne delavnice ter zanimiva krajša predavanja. Vsak večer je bila tudi zabava, včasih kakšna tematska, po navadi v kakšnem klubu na plaži. Po nekaj dnevih prilagajanja na tamkašnji način življenja (npr. promet je kaotičen v primerjavi z našim), kulinariko (veliko kruha, testenin ipd.), klimo in ‘uvajanja’ v angleščino, je bil vsak dan poln novih dogodivščin, prežet z veliko smeha, plesa, petja in zanimivih pogovorov.«

»V 3. letniku sem bila na izmenjavi v Turčiji, natančneje v Istanbulu. Sama sem želela od svoje izmenjave izkusiti nekaj drugačnega, poleg tega pa je Turčija tudi država v razvoju, kar je imelo tudi velik vpliv iz študijskega vidika. Na izmenjavi sem preživela 10 mesecev. Stanovala sem v zasebnem stanovanju, ki sem si ga delila z drugimi mednarodnimi študenti. Univerza, ki sem jo obiskovala, je bila zasebna, predavanja so bila obvezna (prisotnost je predstavljala kar 20 % končne ocene), od 3- do 4-krat na teden. Življenje v tujini se precej razlikuje od življenja doma. Veliko sem se družila tudi z domačini, kar se je izkazalo za pozitivno, saj sem na tak način res lahko spoznala njihovo kulturo in videla Istanbul skozi oči domačinov. Na začetku sem imela manjše težave z iskanjem stanovanja, ki sem ga preplačala, na koncu pa so mi novo stanovanje pomagali poiskati turški prijatelji. Sama sem mnenja, da bi vsak študent moral preživeti vsaj kakšen mesec v tujini, saj ti da to nekakšno širino in dragocene izkušnje. Svetujem pa tudi, da spoznate ”lokalce”, ki vam bodo predstavili mesto, državo, kulturo in življenje skozi njihove oči.«

»V 3. letniku sem preživela dva semestra v Valenciji v Španiji, kamor sem se vrnila še v času absolventa, kjer pa sem opravljala 5-mesečno prakso v pisarni ESN. Fakulteta se je nahajala v vasi Moncada, na predavanjih sem bila povprečno 4 ure, medtem pa sem med prakso delala cca. 3 ure na dan. Življenje Erasmus študenta ni tako enostavno, vsaj kar se tiče izpitov. Jaz sem imela srečo, da govorim že tekoče špansko, saj so bila predavanja v španščini. Res je, da so zabave vsak dan in veliko je stvari za videti. Veliko izletov in potovanj je organiziranih, a vseeno te na koncu čakajo izpiti. V Španiji so sicer vsi zelo odprti in sproščeni, sprejmejo te takega kot si. Svetujem da se odpravite na izmenjavo, življenje v tujini te nauči samostojnosti, novega jezika. Pripravite se glede stanovanja (prijatelji vam bodo hvaležni, da lahko pridejo k vam na obisk, zato si omislite kakšno napihljivo blazino) in študija, pozanimajte se, katere predmete lahko opravljate in da vas dejansko zanimajo, ter izkoristite praktične predmete.«

»Prejšnje študijsko leto (2013/14) sem zadnji letnik (9 mesecev) preživela na Češkem v Plznu. Študirala sem na University of West Bohemia, kjer sem na teden imela približno 7 ur predavanj. Za to univerzo sem se odločila, ker je predmetnik sovpadal s predmetnikom na FDV, poleg tega pa so stroški bivanja nizki. Prvič sem živela v študentskem domu in v tujini. Sobo mi je dodelila tamkajšnja univerza, za sostanovalko pa sem imela sošolko iz Slovenije. To mi je zagotovo olajšalo življenje v tujini, sicer pa se spoznala veliko novih ljudi iz vse Evrope, uživala v veliki količini prostega časa ter se tudi pridružila češkemu športnemu društvu. Edina negativna izkušnja je, da večina Čehov ne govori angleško, kakovost študija pa je slabša kot v Sloveniji. Izmenjava je svojevrstno doživetje, ki ga priporočam vsem študentom. Tudi na podiplomski ravni se nameravam podati na izmenjavo.«

»V drugem semestru 3. letnika sem se podala na izmenjavo v Manchester v Veliki Britaniji. Odločitev za Anglijo je bila predvsem zaradi želje po izpopolnitvi angleškega jezika in dobrih predhodnih izkušenj. Predavanja sem imela trikrat na teden po dve ali tri ure, ki so bila neobvezna, a priporočljiva. Študentsko sobo sem imela v zasebni hiši, ki je bila polna študentov, na fakulteto pa sem se vozila z avtobusom, ki je bil brezplačen za študente. V prostem času smo imeli študenti na voljo veliko obštudijskih dejavnosti, prav tako pa je bilo dovolj priložnosti za dodaten zaslužek. Negativnih izkušenj nisem imela, ravno nasprotno, način študija mi je bil zelo všeč, zato se vračam nazaj na študij. Vsem, ki o razmišljate o izmenjavi svetujem, da nimate ničesar za izgubiti, ravno nasprotno, zagotovo vam bo všeč. Pogum je le 10 %, ostalo pa je želja.«

»V 3. letniku sem bila na praksi v tujini, in sicer v Veliki Britaniji, kjer sem preživela 3 mesece. Baza moje izmenjave je bila fakulteta University Campus Ipswich, kjer sem imela najprej uvodna predavanja, predavanja s področja radioterapije in na koncu predstavitev projektne naloge. Dva meseca sem opravljala praktično delo na radioterapevtskem oddelku, v tem času sem stanovala študentskem domu, ki je bil namenjen študentom in tudi delavcem bolnišnice. Praktično delo je obsegalo 30 ur tedensko. Sicer je bilo nekaj manjših zapletov (selitve, zapleti s plačilom stanovanj, vračilo varščine), ki pa so se kar hitro rešili. Ko se odločate za izmenjavo, dobro premislite o tem, kaj bi radi pridobili z njo. Ali je to pridobivanje novega znanja, preverjanje možnosti zaposlitve v tujini, uživanje nekje daleč stran od doma, ali kaj drugega. Glede na to se odločite kam boste šli. V vsakem primeru se nanjo dobro pripravite, potem pa se samo sprostite in uživajte.«

»Na izmenjavi sem bila v prvem semestru 4. letnika, in sicer v Španiji. Ker sem želela do zdaj osvojeno znanje španskega jezika obnoviti in nadgraditi sem se odločila za Sevillo, ki je eno izmed najlepših španskih mest z veliko možnostmi za potovanja po bližnjih krajih. Živela sem v privatnem stanovanju skupaj s šestimi drugimi Erasmus študenti. Do fakultete sem imela pol ure peš, včasih pa sem se vozila tudi z avtobusom. Študirala sem na največji seviljanski univerzi, na Fakulteti za komuniciranje. Na dan sem imela v povprečju 4 ure predavanj, ob petkih pa sem imela prosto. Čas, ki sem ga preživela v tujini, sem izkoristila za druženje z domačini in spoznavanje španske kulture. Vsem, ki razmišljate o izmenjavi toplo priporočam, da poleg drugih erasmus študentov spoznavate tudi domačine. Erasmus izkušnja ponuja ravno to integracijo v neko novo okolje, zato jo izkoristite.«

»Na izmenjavi sem bila v drugem letniku študija in sicer na Poljskem v mestu Lodž, kjer sem preživela en semester. Nastanitev nam je pred našim odhodom uredila Univerza, stanovala pa sem v študentskem domu. Do univerzitetne knjižnice in nekaterih predavanj smo se lahko študenti sprehodili peš, drugače pa smo se vozili s tramvajem, ki je bil za študente cenovno ugoden. Sama sem večino vsebin opravila kar v obliki zasebnih konzultacij. Poljska je odlična država za izmenjavo, saj je geografsko in zgodovinsko zelo pestra in ni predraga. Na Poljskem so močne lokalne sekcije ESN (Erasmus Student Network), ki organizirajo najrazličnejše dogodke za tuje in domače študente. Vsem, ki razmišljajo o izmenjavi, lahko rečem le: »Go for it!«. Izmenjava v tujini še zdaleč ni le študijska izkušnja. To je izkušnja za življenje. To so doživetja, ki s človekom ostanejo celo življenje in so pogosto še čez leta vir navdiha ter moči, zakladnica najlepših spominov ali pa celo točka popolnega preobrata.«

»V prvem letniku na II. bolonjski stopnji sem pol leta preživel na izmenjavi v Nemčiji, natančneje v mestu Hannover. Za to mesto sem se odločil, ker ponuja enega izmed najboljših izobraževalnih programov za študij strojništva na svetu. Stanoval sem v študentskem domu, ki je bil od fakultete oddaljen pet kilometrov. Na dan sem v povprečju šest ur preživel na predavanjih. Življenje študenta na izmenjavi je vse prej kot suhoparno. S strani mednarodne pisarne je zelo dobro poskrbljeno tudi za obštudijske dejavnosti. Življenje v tujini je zelo lepa priložnost za spoznavanje tuje kulture, običajev, vsakodnevnega življenja in bližnjih krajev. Študentom, ki razmišljajo o izmenjavi, svetujem, naj vztrajajo pri svojem cilju in ne podležejo pritisku, ki ga ustvari birokracija. Hkrati priporočam, da se pred odhodom v tujino pozanimajo o vseh potrebnih dokumentih glede prijave in zaključka študijskega procesa na univerzi v tujini.«

»Kot absolventka sem bila pet mesecev na izmenjavi v Bruslju. Za Belgijo sem se odločila zato, ker sem želela izboljšati znanje tujih jezikov, kar je za moj bodoči poklic ključnega pomena. Poleg tega je Institut libre Marie Haps ena izmed bolj priznanih fakultet za prevajalce v Evropi. Skupaj s še dvema sošolkama iz Slovenije sem stanovala v majhnem zasebnem stanovanju v okrožju Etterbeek, od katerega sem imela 15 minut hoje do fakultete. Všeč mi je bilo predvsem to, ker smo si lahko sami sestavili urnik. Življenje v tujini ponuja odkrivanje drugačnega načina življenja, druge kulture ter jezika. Študentom izmenjavo toplo priporočam, saj se bodo v tujini seznanili z drugačnim načinom življenja, postali bolj samostojni in odgovorni, poleg tega pa izboljšali znanje tujega jezika ter spoznali veliko ljudi, s katerimi bodo ostali v stikih tudi po izmenjavi. Morda jim res ne bo spremenila življenja, a bo kljub vsemu nepozabna izkušnja, ki se je bodo še dolgo časa z veseljem spominjali.«

»V zimskem semestru 2011 sem preživela fantastičnih šest mesecev na Lessius Hogeschool v Antwerpnu v Belgiji. Z mojim študijem se program ujema le na tej šoli, tako da je bil Antwerpen moja edina možnost. Belgijske univerze tujim študentom ne nudijo možnosti bivanja v študentskih domovih, zato sem si stanovanje morala poiskati sama. Prve dni sem živela v hostlu, kjer sem spoznala tudi ostale Erasmusovce, nato pa smo živeli v hiši, pol ure stran od fakultete. Predavanja sem imela vsak dan, približno štiri do pet ur. Nekatera predavanja so bila samo za nas, tuje študente, nekatera pa smo imeli skupaj z domačimi študenti. Življenje na izmenjavi je predvsem spontano, po obveznostih na fakulteti počneš, kar želiš. Proste vikende sem predvsem izkoristila za izlete v sosednje države, pozitivno pa je to, da se na izmenjavi naučiš biti samostojen in sam skrbeti zase. Slabih izkušenj nisem imela, študentom pa svetujem, da naj se odločijo za izmenjavo, ker bodo to najboljši in nepozabni meseci v njihovem življenju. Vsak študent naj izkusi Erasmus, ali, kot pravi naš moto: Erasmus once, Erasmus forever!«

»V 3. letniku sem bila 5 mesecev na izmenjavi v Grčiji, v pristaniškem mestu Patras. Za izmenjavo sem se odločila, ker sem potrebovala oddih od tukajšnjega študijskega sistema in spremembo okolja. Kraj sem pred odhodom le bežno poznala. Stanovala sem v študentskem domu, ki je bil urejen posebej za tuje študente. Do kampusa je bilo 40 minut hoje, do avtobusne postaje pa 5. Na fakulteti sem povprečno preživela od 2 do 3 dni, po od 2 do 3 ure, saj je bilo veliko stavk in državnih cerkvenih praznikov. Življenje v Grčiji je na splošno zelo počasno, vendar grški študentje pridobljeno znanje jemljejo kot vrednoto in ne kot nujno zlo. Pozitivno sem bila presenečena tudi nad aktivnim sodelovanjem študentov na predavanjih. Svetujem, da se pred podpisom dokumentov za izmenjavo pozanimate, če je predmetnik, objavljen na spletu, posodobljen in v katerem jeziku poteka študij. Sama sem informacije o kraju in fakulteti pridobila s strani domačinov, ki sem jih že prej kontaktirala preko Couchsurfinga.«

»Na izmenjavi sem bila v 3. letniku, in sicer sem pet mesecev preživela v Španiji. Za to državo sem se odločila zaradi predlogov znancev, ki so fakulteto že obiskali, in zaradi jezika. Stanovala sem v najemniškem stanovanju skupaj z dvema prijateljicama. Do fakultete sem imela 20 minut peš, a sem se zaradi ugodne mesečne vozovnice vozila kar z avtobusom. Na predavanjih sem preživela od 2 do 6 ur na dan, drugače pa sem študirala predvsem doma. Življenje v tujini sprva ni povsem enostavno, vendar je po dveh tednih vse lažje. Hitro se navadiš, v mojem primeru, na španski ritem življenja. Z izmenjavo pridobiš življenjske izkušnje in postaneš bolj samostojen. Študentom, ki razmišljajo o izmenjavi v tujini, sporočam, da je izmenjava nepozabna izkušnja, ki bi jo moral vsak doživeti. Naj vas nič oz. nihče ne ovira pri tej odločitvi, saj vam bo nekoč lahko žal. S to izkušnjo lahko samo pridobite.«

»Na študijski izmenjavi sem bila na Dunaju, kjer sem v študijskem letu 2010/2011 preživela pol leta. Za izmenjavo sem se odločila, da bi bolje spoznala Dunaj in svojo stroko na drugi univerzi ter se bolje naučila nemško. Stanovala sem v Korotanu, to je 10 oz. 20 minut do fakultete. Na predavanjih sem bila dve uri na dan, ker je bila moja primarna naloga na izmenjavi pisanje diplome in iskanje literature zanjo. Pri izmenjavi je največ odvisno od tega kje živiš in s kom se družiš – z drugimi študenti na izmenjavi ali z domačini. Imaš namreč ogromno časa za študij, druženje in raziskovanje mesta, razporediš pa si ga po svojih lastnih preferencah. Moja edina negativna izkušnja je bila zmeda pri urejanju birokratskih zadev, saj iz različnih pisarn nismo dobili enotnih informacij, priporočam da se v primeru težav obrnete na Službo za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani. Študentom svetujem, da naj čimbolje izkoristijo kar jim tuja univerza ponuja: obiskujejo predavanja, ki jih pri nas ni, poslušajo priznane profesorje, navežejo stik s kolegi, izkoristijo dobro založene knjižnice in se seveda naučijo jezika.

»Na izmenjavi sem bila v poletnem semestru 2011 na Stockholm University, School of Business. Skandinavskih držav pred odhodom nisem poznala, sem pa slišala ogromno lepih stvari o tamkajšnjih mestih, ljudeh, kulturi. Odpravila sem se v popolnoma nepoznan svet, z željo po nečem novem, nepričakovanem. Študentsko naselje v katerem sem bivala jaz, je bilo precej oddaljeno od univerze, kar pomeni da sem do fakultete potrebovala približno uro vožnje z avtobusom, pa še prestopiti sem morala dvakrat. Če k temu prišteješ še minus dvajset stopinj, sneg in veter, je bila izkušnja res nekaj posebnega. Vendar so to malenkosti, ki na izmenjavi predstavljajo del izkušnje in hkrati ponujajo več časa za druženje s sošolci, spoznavanje novih ljudi … Predavanj ni bilo veliko, v povprečju dva ali tri predavanja po dve uri tedensko. Na splošno je šolski sistem na Švedskem eden boljših in dejansko omogoča enostaven način sprotnega dela in učenja ter manj ali celo nič stresa pred izpitom. Življenje na izmenjavi je vsekakor posebna izkušnja in če mislite da veste kaj zamujate, vam zagotavljam da ne veste. Odhod na izmenjavi bi priporočala čisto vsakemu, ki se mu ponudi ta možnost, ker gre res za nepozabno izkušnjo. Prisotna je nadpovprečna želja po novih prijateljstvih, prijaznost, odprtost in neobremenjenost. Potrebno pa se je tudi zavedati, da samo dejstvo, da si na izmenjavi, še ne pomeni popolne brezskrbnosti in dogajanja nonstop. Življenje v tujini ti ponudi neskončno možnosti, vendar je od tebe odvisno koliko boš od  tega odnesel.«

»Vedno sem si želela študirati v ZDA, zato je bila ta izmenjava priložnost, s katero sem uresničila svojo veliko željo. Na Fakulteti za družbene vede obstaja kar nekaj bilateralnih dogovorov z univerzami po celem svetu in Hawaii Pacific University (HPU) je bila ena izmed njih. Ker obožujem poletje in morje, sem zimski semester 2009 preživela na Havajih. Stanovala sem na Waikikiju, nedaleč od campusa, ki se nahaja v centru Honoluluja. Ker HPU praviloma dodeli sobo v študentskih domovih samo brucom, sem si skupaj s še dvema mednarodnima študentoma iz Norveške in Avstrije poiskala stanovanje. Do campusa sem se vozila z avtobusom približno 20 minut. Predavanja sem imela štirikrat na teden, tako da je ostalo dovolj časa, da sem dodobra raziskala otočje. Življenje na izmenjavi je fenomenalno. Res je, da se sem ter tja soočiš z domotožjem, vendar le-to zelo hitro mine. Študentom bi svetovala, da naj se brez oklevanja odločijo za izmenjavo, ker bo to nekaj najlepše preživetih mesecev v njihovem življenju. Nabrali si bodo izkušnje s študijem v tujini, nabrali mnogo prijateljev, ki bodo ostali za celo življenje ter spoznali ljudi, ki jim bodo v prihodnosti pomagali graditi kariero. Moj nasvet – Just go for it!«

»Bil sem na Erasmus izmenjavi v Ghentu (Belgija) – 2007/2008 (en semester – 5 mesecev). Za to fakulteto sem se odločil zato, ker je fakulteta ponujala ogromno uporabnih informacij, izobraževanje je potekalo v angleškem jeziku. Stanoval sem v zasebnem stanovanju, ker žal nisem dobil študentskega doma. Do fakultete sem imel dobrih 5 minut peš. Predavanja sem imel le 2x tedensko po 2-3 ure. Sedaj, ko pogledam nazaj, lahko rečem le, da je bila  to, da sem odšel, res prava odločitev. Življenje je bilo odlično, Erasmus življenje pa je eno najlepših. Spoznavanje novih ljudi, zabave, seveda pa zraven sodi tudi spoznavanje lokalnih običajev, krajev in znamenitosti. Gre enostavno za življenje, kjer dejansko prvič v življenju dobiš »širšo sliko« tega kakšno je lahko življenje drugje, kakšen pogled imajo drugi ljudje – z nekaterimi lahko skleneš prava življenjska prijateljstva. Negativna izkušnja je bila z namestitvijo, saj študentskega doma z bratom nisva dobila, ker sva se prijavila šele, ko sva bila uradno potrjena s strani naše fakultete in univerze tako kot je pisalo v pravilih. Imela sva ogromno težav pri iskanju zasebnega stanovanja. Ponujali so nama vse od zabojnikov pa do stanovanj s skupnimi stranišči in tuši kar na odprtem. Dosti teh stanovanj je ponujala celo fakulteta. Druga slaba izkušnja pa je bila, da je bilo z nami na Erasmusu več kot štiristo Špancev, ki niso znali angleško, tako da je bilo sporazumevanje oteženo. Vsem svetujem, da naj preberejo ogromno mnenj drugih študentov, ki so že bili na izmenjavi na določeni lokaciji. To lahko dobite na straneh lastne fakultete ali pri ESN društvih. Ta štejejo največ. Tukaj ni vprašanja ali bi šel na izmenjavo. Enostavno moraš iti! To je nekaj kar ne bi smel nihče izpustiti.  Kdaj kasneje boste lahko več mesecev potovali tako ugodno?«

»Na izmenjavi sem bila v Portu (Portugalska), v 1. semestru študijskega leta 2010/2011. Portugalska je bila država, ki je še nisem obiskala in predvsem znana kot dobra gostiteljica za Erasmus študente. Odločitev ni bila težka. Stanovala sem v privatnem stanovanju, v večstanovanjski hiši. Do fakultete sem imela približno pol ure z metrojem. Na faksu sem preživela kar nekaj časa, saj sem se udeležila International semestra, ki je temeljil na spoznavanju novih ljudi in njihovih kultur. Življenje v tujini je odlična izkušnja, ki pride prav tudi v prihodnje. Spoznavanje novih ljudi, utrjevanje tujega jezika, dopolnjevanje tudi kakšnega novega, spoznavanje novih kultur. Vse to so stvari, ki jih z življenjem v primarni državi težko pridobimo. Še vedno pa sem mnenja, da življenje stran od naših domačih ne more škoditi, temveč nam lahko da nekaj po čemer smo boljši in drugačni od drugih. Slabih izkušenj na izmenjavi nisem imela. Je izkušnja, ki jo je preprosto potrebno izkoristiti. Ni razmišljanja, vse kar je potrebno je pripraviti prtljago in pogumno oditi. Čakajo vas dogodivščine, ki so polne smeha, novih spoznanj; ob odhodu tudi sentimentalnosti pa tudi novi stiki, ki omogočajo nova potovanja.«

»Bila sem na izmenjavi v Birminghamu (Anglija), 2. semester v študijskem letu 2010/2011. Za študij tam sem se odločila zaradi osebnih interesov doživeti Anglijo in njihov način življenja ter zaradi študija v angleškem jeziku. Stanovala sem v študentskem domu, ki je bil v lasti moje tamkajšnje fakultete – University College of Birmingham. Do fakultete sem imela 15 minut peš skozi mesto, predavanja pa sem imela 3x na teden po 2 uri. Življenje na izmenjavi v tujini je predvsem svobodno, saj si sam določaš kakšen bo pravzaprav tvoj vsakdan. Imaš samo obveznosti na faxu, drugače pa lahko tvoj dan poteka kakor želiš. Spoznaš prijatelje iz drugih držav, obiskuješ zabave, športne aktivnosti in imaš seveda na razpolago tudi cel vikend, ki ti omogoča priložnost za skupna potovanja in raziskovanje okolice, tamkajšnjega življenja, utripa mest … Zelo pomembno je tudi to, da se učiš samostojnosti in lažje razmisliš o tem kaj si v življenju pravzaprav želiš doseči, v čem želiš uspeti, kje se vidiš v prihodnosti … Kot negativno na izmenjavi lahko izpostavim le domotožje, ki se sicer pri vsakem posamezniku razlikuje, a gre vseeno za življenje stran od ljudi, ki so bili prej ves čas del tvojega življenja (družina, prijatelji). Morda pogrešaš ob sebi nekoga, ki ve o tebi malo več kot ljudje, ki jih spoznaš v tujini. Vsem svetujem, da naj čim bolj izkoristijo kar jim je ponujeno, se učijo jezika in si razporedijo prosti čas v tujini za potovanja, druženja, raziskovanja, spoznavanje sebe v nekem novem okolju. Je zelo zanimivo saj predvsem spoznavaš in presenečaš sebe in si morda zastaviš neke čisto nove želje in cilje za svojo prihodnost.«

»V 4. letniku študija sem 10 mesecev preživela na izmenjavi v Madridu. Španijo sem izbrala zaradi zanimanja za špansko kulturo, želje po dopolnitvi znanja jezika in ker sem želela izkusiti življenje v velemestu. Ker sem stanovala v najetem stanovanju, ki je bilo od fakultete kar oddaljeno, sem se na predavanja vsak dan vozila pol ure z metrojem. Na faksu sem preživela približno 20 ur na teden, študirala pa sem raje doma, čeprav je bila na voljo tudi ogromna knjižnica na fakulteti. Življenje na izmenjavi v tujini bi opisala kot zelo pestro, kjer se je potrebno najprej soočiti z novim okoljem, novo kulturo in drugim jezikom. Na začetku je mogoče malo težje, ampak, ko se privadiš na nov način življenja je vse skupaj lažje. Vsak dan spoznaš veliko novih ljudi, spoznavaš tudi mesto, si ogleduješ  državo in se učiš jezika. Vsem, ki razmišljajo o izmenjavi sporočam, da je to vsekakor enkratna in zelo poučna izkušnja. Pred odhodom se dobro pozanimajte o tem, na kaj vse morate biti pozorni, kako izbrati predmete, katere dokumente potrebujete, kako si poiskati stanovanje ipd.«