Enostaven preskok v status študenta – bruca

Brúc -a m, or. ed. brúcem; rod. mn. brúcev, daj. mn. brúcom (ȗ) žarg. slušatelj prvega letnika na univerzi.

Ker ste postali študenti prvega letnika, morate poznati svoje pravice in dolžnosti, statut univerze in posamezne pravilnike na svoji fakulteti.

Študentski status

Študentski status velja od 1. 10. do 30. 9. naslednjega leta. Status študenta pridobite z vpisom v dodiplomski ali podiplomski študijski program, na podlagi razpisa za vpis. Status izkazujete s študentsko izkaznico ali s potrdilom o vpisu (predvsem na začetku 1. letnika, ko študentske izkaznice še niso izdelane), v kombinaciji z osebnim dokumentom. S statusom lahko uveljavljate pravico do zdravstvenega varstva (zdravstveno zavarovanje, po navadi prek staršev), subvencionirane prehrane, subvencioniranega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, štipendiranja, družinske pokojnine, opravljanja občasnih in začasnih del v okviru pooblaščenih organizacij (študentski servisi), možnosti bivanja v študentskih domovih ipd., če niste v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje.

Kot študent imate možnost, da enkrat v času študija ponavljate letnik ALI se prepišete na drug študijski program ali smer. Če boste izkoristili katero od teh možnosti, ne morete več izkoristiti »absolventskega staža« (dodatno leto statusa) po koncu zadnjega letnika, razen če ste študent enovitega magistrskega študijskega programa.

 Pogoji za ponavljanje letnika so odvisni od pravil vašega študijskega programa.

Prenehanje in podaljšanje statusa študenta:

• Status študenta preneha (70. člen ZVis): če študent diplomira na študijskem programu 1., 2. ali 3. stopnje, se izpiše, je bil izključen, se med študijem ne vpiše v naslednji letnik, ne zaključi študija na študijskem programu 1. ali 2. stopnje ali enovitega magistrskega študijskega programa v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, ne zaključi študijskega programa 3. stopnje v s statutom predpisanem roku.
• Status študenta se vam lahko iz upravičenih razlogov tudi podaljša, vendar za največ eno leto (70. člen ZVis). Med upravičene razloge sodijo:
  1. na Univerzi v Ljubljani (UL): na primer starševstvo, daljša bolezen študenta, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah ter aktivno sodelovanje v organih univerze;
  2. na Univerzi v Mariboru (UM): starševstvo (materinstvo, očetovstvo), vzporedni študij, izobraževanje v tujini, aktivno delo v organih univerze oz. članice univerze, bolezen, ki traja najmanj tri mesece v času predavanj ali en mesec v času izpitnih rokov, status študenta s posebnim statusom (npr. vrhunski športniki, trenerji, priznani umetniki, dolgotrajno bolni, invalidi, drugi študenti, ki zaradi posebnih okoliščin potrebujejo prilagojene pogoje za izobraževanje  (npr. izjemne socialne in družinske okoliščine, udeležba na mednarodnih tekmovanjih, vključenost v pomembne raziskovalne projekte ipd.);
  3. na Univerzi na Primorskem (UP): o upravičenih razlogih odloča pristojni organ.
• Študentke matere in študenti očetje, ki v času študija dobijo otroka, imajo pravico do podaljšanja statusa za eno leto za vsakega rojenega otroka.
• Disciplinsko odgovornost študentov na vseh univerzah ureja pravilnik posamezne univerze. Študent lahko izgubi status, če po svoji krivdi ne izpolnjuje obveznosti ali krši študijske obveznosti (npr. goljufanje na izpitu, plagiatorstvo ipd.), za kar mu je lahko izrečen eden od disciplinskih ukrepov, kot so opomin, ukor, prepoved opravljanja študijskih obveznosti, začasna ali trajna izključitev, kar je odvisno od stopnje kršitve.

Različni načini študija

-> Prehod med študijskimi programi: pomeni nadaljevanje študija v istem ali višjem letniku na drugem programu (lahko je na isti fakulteti ali na drugi), pri tem se vam pri vpisu lahko prizna del že opravljenih obveznosti na prvem programu. POZOR: V vsakem primeru morate izpolnjevati vpisne pogoje za vpis v 1. letnik drugega programa, čeprav prehajate npr. iz 2. v 3. letnik. Prijava poteka v začetku septembra, preko portala eVŠ, pogoje za prehode objavi vsaka fakulteta posebej v razpisu, ki izide praviloma konec januarja.

Prijava poteka v začetku septembra prek portala eVŠ, pogoje za prehode pa objavi vsaka fakulteta posebej v razpisu, ki izide praviloma konec januarja.

-> Vzporedni študij: pomeni, da se lahko po uspešno opravljenem 1. letniku dodiplomskega ali enovitega magistrskega študija vpišete še na en študijski program na isti ali drugi fakulteti iste ali druge univerze (urejeno s statutom posamezne univerze). Prijave na vzporedni študij potekajo v rokih, določenih z razpisom za vpis. Število mest za vzporedne študente je posebej določeno. Zavodi lahko določijo tudi posebne pogoje (npr. povprečna ocena, ipd.). Vpis na vzporedni študij po končanem zadnjem letniku ni mogoč.

-> Prepis: če boste med letom ugotovili, da vas bolj veseli neko drugo področje oziroma študij, imate možnost prepisa. Študent lahko enkrat v času študija spremeni študijski program oziroma smer zaradi neizpolnitve obveznosti na prejšnji smeri ali študijskem programu, če še ni izkoristil pravice do ponavljanja letnika. Na drug študij se morate prijaviti skladno z razpisom za vpis, prve prijave potekajo od februarja do marca, drugi rok je v avgustu, vendar le še za prosta mesta. Prijava je enaka kot takrat, ko ste se na študij prijavljali v zadnjem letniku srednje šole (sledite rokom, vpis poteka preko eVŠ!). Ko boste postali študent druge fakultete oziroma programa, se pozanimajte, ali se vam lahko prizna kateri od že opravljenih izpitov.

Ko pa boste postali študent druge fakultete oziroma programa, se pozanimajte, če se vam lahko prizna kateri od že narejenih izpitov.

-> Pavziranje ali prekinitev študija. Ko postanete »pavzer«, izgubite vse pravice, ki izhajajo iz študentskega statusa (postanete t. i. oseba brez statusa), ki jih ponovno pridobite, ko se spet vpišete v nov študijski program ali v višji letnik (od 1. 10. dalje). Za nadaljevanje študija po več kot 2 letih morate:

• na UL: oddati prošnjo;
• na UM: študent mora zaprositi za nadaljevanje študija po prekinitvi. V primeru, kadar se je študijski program v času pavziranja spremenil, se mu lahko priznajo že opravljene obveznosti in dovoli nadaljevanje oziroma dokončanje študija z novo generacijo, pod pogojem, da se mu določijo dodatne obveznosti, ki jih zahteva spremenjeni študijski program. Za študenta ob nadaljevanju študiju veljajo pogoji študija, kot veljajo za novo generacijo študentov, ki se ji priključuje;
• na UP: oddati prošnjo na pristojni organ članice univerze. Če se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, se študentu določi dodatne obveznosti kot pogoj za nadaljevanje študija.

POZOR: Med prekinitvijo študija boste morali opravljanje obveznosti in izpitov plačati (UL – v skladu s pravili univerze, UM), na UP pa, če pavzirate več kot eno leto.

Študijske obveznosti

Študenti v času študija:

• obiskujete predavanja, vaje, seminarje in druge oblike izobraževalnega, raziskovalnega ali umetniškega dela;
• opravljate izpite, kolokvije (delni izpiti) ter druge študijske obveznosti, predvidene s študijskim programom, s čimer si pridobivate ocene in zbirate kreditne točke po evropskem kreditnem sistemu (ECTS), ki so pogoj za napredovanje v višji letnik ter dokončanje študija;
• izdelate zaključno delo (nekateri študijski programi od študentov ne zahtevajo zaključnega dela, kar pomeni, da lahko študij zaključite brez diplome oziroma z zadnjim izpitom);
• upoštevate statut in druge predpise svoje univerze ter
• ravnate v skladu z navodili fakultete in profesorjev, varujete ugled univerze, fakultete in ne nazadnje, vseh študentov.

Študijska pravila za opravljanje preverjanja znanja

Znanje študentov se preverja in ocenjuje z zaključnim preverjanjem na izpitih in s sprotnim preverjanjem znanja ves čas trajanja študijskega procesa. Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so npr. izpiti, skupinski izpiti iz več učnih enot, kolokviji, ocenjevanje seminarskih nalog in del, testi in druge oblike preverjanja in ocenjevanja znanja, določene z učnimi načrti posameznih predmetov/učnih enot.

Za opravljanje izpitov imate na razpolago 3 izpitna obdobja: zimsko (januar-februar), spomladansko/poletno (junij-julij) in jesensko (avgust-september) izpitno obdobje. Vsako izpitno obdobje je definirano s študijskim koledarjem vaše univerze. Za vsak predmet morajo biti razpisani najmanj trije oz. v določenih primerih štirje roki v študijskem letu (skupno število rokov se razlikuje od fakultete do fakultete). Opravljate jih lahko v rednih in izrednih rokih, slednji so posebej razpisani, po navadi za študente izrednega študija, lahko tudi iz drugih razlogov, navedenih v študijskih redih univerz in fakultet. Na izpit se morate prijaviti na način, kot je določeno s pravili univerze ali fakultete – koliko dni prej se morate prijaviti, preverite v pravilih svoje fakultete (nekje od 8 pa do 3 dni), odjaviti se morate najpogosteje najkasneje 3 dni pred rokom:

• UL: šteje se, da je izpitni rok študent izkoristil, če je brez opravičljivega razloga ni pristopil k izpitu na dan, ki je bil zanj določen; če se od izpita pravočasno ne odjavite ali se ga ne udeležite, se upošteva, kot da ste izpit opravljali neuspešno (razen v primerih višjih sil);
• UM: odjava najkasneje 2 dni pred izpitom; študent, ki brez opravičljivega razloga ne pristopi k izpitu na dan, ki je bil zanj določen, ali če se od izpita ne odjavi pravočasno, sme opravljati izpit šele v drugem naslednjem izpitnem roku, saj se šteje, da študent s tem ni izkoristil pristopa k izpitu, in se ga kaznuje, kot je navedeno zgoraj;
• UP: odjava 3 dni pred razpisanim izpitnim rokom; če se študent ne odjavi od izpita in brez opravičljivega razloga ne pristopi k izpitu, se sme prijaviti na izpit in ga opravljati šele po preteku tridesetih (30) dni od datuma izpitnega roka, h kateremu ni pristopil; če se študent ne odjavi od izpita in k njemu ne pristopi, pa to ne vpliva na število šestih možnih opravljanj izpita pri istem predmetu.

Vsak izpit lahko brezplačno opravljate trikrat v rednem ali izrednem roku, nadaljnji pristopi so plačljivi. Vsak izpit lahko v času študija opravljate največ:

• UL: štirikrat na študijskih programih prve stopnje; na podlagi obrazložene prošnje lahko pristojni organ fakultete oziroma akademije študentu prve stopnje izjemoma dovoli peto opravljanje izpita,
• UM: šestkrat,  
• UP: šestkrat.

Če vam tudi v zadnjem poskusu ne uspe, ne morete dokončati študija na tem študijskem programu.

Če letnik ponavljate, se število opravljanja določenega izpita šteje od začetka (ne velja za UM), pri prekinitvi študija se število šteje naprej. Vse informacije o prijavah in odjavah na tekoče izpitne roke dobite v referatu vaše fakultete.

Kolokviji so pisni ali ustni oziroma pisni in ustni. Z njimi se preverja znanje iz predmetov polovice ali celotnega semestra, lahko tudi določenega zaokroženega dela predmeta, če je preverjanje potrebno zaradi uspešnega obvladovanja poznejših drugih delov istega predmeta.

Pravila prijave za delno opravljanje izpitov oz. za opravljanje sprotnih obveznosti so v pristojnosti vsake posamezne univerze oz. fakultete. Pri predmetih, pri katerih so predvideni kolokviji (delni izpiti), se študenti po navadi obvezno prijavite na prvi delni izpit (ne velja za UM), kdo izmed študentov lahko potem opravlja nadaljnji delni izpit, določi profesor, zato nadaljnje prijave z vaše strani niso več potrebne. Na nekaterih fakultetah se na kolokvije sploh ni treba prijavljati, saj se lahko ti dogovorijo kar ustno med študenti in profesorjem. Opravljena oba ali več delnih izpitov (odvisno od fakultete) se potem štejejo kot opravljen izpit. Pravila opravljanja boste našli v učnem načrtu določenega predmeta/učne enote.

Pritožba in izboljševanje izpitne ocene

Če se boste odločili za izboljševanje izpitne ocene, je po navadi treba izpolniti poseben obrazec. Oceno pa lahko zvišujete na naslednjih izpitnih rokih. Od pravilnika vaše fakultete je odvisno, ali se upošteva boljša ocena.

V primeru, da menite, da ste bili krivično ocenjeni, imate možnost, da podate ugovor na oceno.

• UL: Študent ima v roku 7 dni od objave rezultata izpita pravico vpogleda v svoj pisni izdelek, iz katerega mora biti razvidna ocena odgovorov na posamezna vprašanja. Študent, ki meni, da je bil na izpitu krivično ocenjen ali da je bil izpit izveden na način, ki ni v skladu s študijskim redom univerze, lahko 1. naslednji dan po koncu ustnega izpita ali 3 delovne dni po datumu, določenem za vpogled pisnega izpita, pri dekanu vloži zahtevo za ponovno ocenjevanje pisnega izpita ali zahtevo, da se ga dodatno izpraša. Dekan 1. delovni dan po prejemu zahteve imenuje tričlansko komisijo. Zoper oceno komisije ni pritožbe.

• UM: Študent mora vložiti pisni ugovor z obrazložitvijo v roku 8 dni od dneva, ko je bila negativna ali pozitivna ocena objavljena. Dekan članice univerze v roku 3 delovnih dni po prejemu ugovora zoper oceno imenuje komisijo, ki v roku 3 delovnih dni preveri ustreznost ocene. Ocena komisije je dokončna.

• UP: V roku 3 delovnih dni po objavi rezultata ustnega izpita oziroma vpogledu v ocenjeni pisni izdelek. O ugovoru odloči dekan članice univerze, s sklepom, na podlagi predloga komisije. Zoper sklep dekana se lahko študent v 8 dneh pritoži na senat članice univerze. Odločitev senata članice univerze je dokončna.