Brúc -a m, or. ed. brúcem; rod. mn. brúcev, daj. mn. brúcom (ȗ) žarg. slušatelj prvega letnika na univerzi.

Ker ste postali študenti prvega letnika, morate poznati svoje pravice in dolžnosti, statut univerze in posamezne pravilnike na svoji fakulteti.

Študentski status

Študentski status velja od 1. 10. do 30. 9. v naslednjem letu. Status študenta se pridobi z vpisom v dodiplomski ali podiplomski študijski program na podlagi razpisa za vpis. Najpogosteje izkazujete status s študentsko izkaznico, lahko pa tudi s potrdilom o vpisu (predvsem na začetku 1. letnika, ko študentske izkaznice še niso izdelane) v kombinaciji z osebnim dokumentom. S statusom lahko uveljavljate pravico do zdravstvenega varstva (zdravstveno zavarovanje, po navadi prek staršev), subvencionirane prehrane, subvencioniranega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, štipendiranja, družinske pokojnine, opravljanja občasnih in začasnih del v okviru pooblaščenih organizacij (študentski servisi), možnosti bivanja v študentskih domovih ipd., če niste v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje.

Kot študent imate možnost, da enkrat v času študija ponavljate letnik ALI pa se prepišete na drug študijski program ali smer. Če boste izkoristili katero od teh možnosti, ne morete več izkoristiti absolventskega staža (uradno imenovanega dodatno leto) po koncu zadnjega letnika. Pogoji za ponavljanje so odvisni od pravil vašega programa.

  • Status vam preneha (70. člen ZVis): če diplomirate, se izpišete, se ne vpišete v naslednji letnik oziroma semester, ste izključeni, ne dokončate študija do konca dodatnega leta (absolventa).
  • Status se vam lahko iz upravičenih razlogov tudi podaljša, vendar za največ eno leto (70. člen ZVis). Med upravičene razloge sodijo na Univerzi v Ljubljani daljša bolezen, aktivno sodelovanje v organih univerze, sodelovanje na vrhunskih športnih, kulturnih in strokovnih prireditvah, izjemne družinske in socialne razmere, status študenta s posebnimi potrebami. Na Univerzi v Mariboru pa še izjemna aktivnost na kulturnem in humanitarnem področju, bolezen, ki traja najmanj tri mesece v času predavanj ali en mesec v času izpitnih rokov, vojaški rok, izobraževanje v tujini. Na Univerzi na Primorskem o upravičenih razlogih odloča pristojni organ.
  • Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.
  • Študenti, ki po svoji krivdi ne izpolnjujete svojih dolžnosti in obveznosti (npr. goljufanje na izpitu, plagiatorstvo ipd.), kršite študijsko obveznost, za kar se vam lahko izreče eden od disciplinskih ukrepov, kot so opomin, ukor ali začasna izključitev, kar pa je seveda odvisno od stopnje kršitve. Disciplinsko odgovornost študentov na Univerzi v Ljubljani ureja pravilnik, na Univerzi v Mariboru pa Statut.

Različni načini študija

-> Prehod med študijskimi programi: pomeni nadaljevanje študija v višjem letniku na drugem programu (lahko je na isti fakulteti ali na drugi), pri tem pa se vam prizna za vpis del že opravljenih obveznosti na prvem programu. Prehod je možen med študijskimi programi za pridobitev iste stopnje izobrazbe ali prehod med višješolskimi programi in programi prve stopnje.

POZOR: V vsakem primeru morate izpolnjevati vpisne pogoje za vpis v 1. letnik drugega programa, čeprav prehajate npr. iz 2. v 3. letnik.

Prijava poteka v začetku septembra prek portala eVŠ, pogoje za prehode pa objavi vsaka fakulteta posebej v razpisu, ki izide praviloma konec januarja.

-> Vzporedni študij: pomeni, da ste hkrati vpisani na dva študijska programa na eni ali na dveh fakultetah. Prijave na vzporedni študij potekajo po navadi v septembru (informacije so dosegljive v aktualnem razpisu). Število mest za vzporedne študente je posebej določeno, za vpis pa boste potrebovali soglasje matične fakultete in potrdilo o opravljanju pogojev za vpis v višji letnik na matični fakulteti (vse to dobite v referatu). Zavodi pa lahko določijo tudi posebne pogoje (npr. povprečna ocena ipd.). Študent se lahko po uspešno opravljenem prvem letniku študija vzporedno vpiše v drug študijski program, če izpolnjuje pogoje za vpis (190. člen Statuta Univerze v Ljubljani).

POZOR: Vzporedni študij ni možen na vseh fakultetah, zato morate razpisana mesta preveriti v vsakoletnem razpisu  za vpis. V času absolventskega leta vpis v vzporedni študij ni mogoč.

-> Prepis: če boste med letom ugotovili, da vas bolj veseli neko drugo področje oziroma študij, imate možnost prepisa. Študent lahko enkrat v času študija spremeni študijski program oziroma smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, če še ni izkoristil pravice do ponavljanja letnika. Na drug študij se morate prijaviti skladno z razpisom za vpis , prve prijave potekajo od februarja do marca, drugi rok v avgustu in tretji v začetku oktobra, vendar le še na prosta mesta. Prijava je enaka kot takrat, ko ste se na študij prijavljali v zadnjem letniku srednje šole (sledite rokom, vpis poteka preko eVŠ!).

POZOR: Ko boste sprejeti na novo fakulteto oziroma študijski program, se morate s prve fakultete (oziroma študijskega programa) izpisati. Priporočamo, da naredite to tik pred vpisom na novo fakulteto, saj boste do novega študijskega leta brez študentskega statusa (izgubite vse pravice, ki izhajajo iz statusa študenta, pomembno je predvsem, da si sami uredite zdravstveno zavarovanje – pri tem pa se v letu 2017 obetajo spremembe).

Ko pa boste postali študent druge fakultete oziroma programa, se pozanimajte, če se vam lahko prizna kateri od že narejenih izpitov.

-> Pavziranje: se uradno imenuje prekinitev študija. Ko postanete ”pavzer”, izgubite vse pravice, ki izhajajo študentskega statusa, ki jih pridobite, ko se zopet vpišete v nov študijski program ali pa v višji letnik. Če pavzirate več kot dve leti oz. če se je v času prekinitve vaš študijski program spremenil (velja za Univerzo v Mariboru), morate na svoji matični fakulteti prositi za nadaljevanje študija. POZOR: Med pavziranjem boste morali opravljanje obveznosti plačati.

Študentski status

Dolžnosti študentov

V času študija je vaša dolžnost, da obiskujete predavanja, vaje, seminarje in druge oblike izobraževalnega, raziskovalnega ali umetniškega dela; da opravljate izpite, kolokvije (delni izpiti) ter druge študijske obveznosti, predvidene s študijskim programom, s čimer si pridobivate ocene in zbirate kreditne točke po evropskem kreditnem sistemu (ECTS), ki so pogoj za napredovanje v višji letnik ter dokončanje študija; da izdelate diplomsko nalogo (nekateri dodiplomski študijski programi od študentov ne zahtevajo diplome, kar pomeni, da lahko dodiplomski študij zaključite brez diplome oziroma z zadnjim izpitom); da upoštevate statut in druge predpise svoje univerze ter da ravnate v skladu z navodili fakultete in profesorjev, varujete ugled univerze, fakultete in nenazadnje, vseh študentov.

Študijska pravila za opravljanje preverjanja znanja

Znanje študentov se preverja in ocenjuje z zaključnim preverjanjem na izpitih in s sprotnim preverjanjem znanja ves čas trajanja študijskega procesa. Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so izpiti, skupinski izpiti iz več učnih enot, kolokviji, ocenjevanje seminarskih nalog in del, testi in druge oblike preverjanja in ocenjevanja znanja, določene z učnimi načrti posameznega predmeta.

Za opravljanje izpitov imate na razpolago zimsko (januar-februar), spomladansko/poletno (junij-julij) in jesensko (avgust-september) izpitno obdobje. Za vsak predmet morajo biti razpisani minimalno trije roki v študijskem letu (skupno število rokov se razlikuje od fakultete do fakultete). Opravljate jih lahko v rednih in izrednih rokih, slednji so posebej razpisani, ponavadi za izredne študente. Na izpit se morate prijaviti na način, kot je določeno s pravili univerze ali fakultete – koliko dni prej se morate prijaviti, preverite v pravilih svoje fakultete (nekje od 8 pa do 3 dni), odjaviti pa največkrat najkasneje 3 dni pred rokom (prav tako odvisno od fakultete ali pa profesorjev, na UM 2 dni). Če se od izpita ne odjavite in se ga ne udeležite, se upošteva, kot da ste izpit opravljali (razen v primerih višjih sil). Na UM pa namesto tega dobite prepoved pristopa v naslednjem izpitnem obdobju.

Vsak izpit lahko brezplačno opravljate trikrat v rednem ali izrednem roku, nadaljnji pristopi so plačljivi. Vsak izpit lahko v času študija opravljate največkrat šestkrat (izjema je ponavljanje letnika in ponavljanje izpita na podlagi pritožbe), na Univerzi na Primorskem največ osemkrat. Če vam v šestih/osmih poskusih ne uspe, ne morete dokončati študija na tem študijskem programu.

Če letnik ponavljate, se število opravljanja določenega izpita šteje od začetka, pri pavziranju pa se število šteje naprej (ne velja za UM). Vse informacije o prijavah in odjavah na tekoče izpitne roke dobite na referatu vaše fakultete.

Pri predmetih, pri katerih so predvideni kolokviji (delni izpiti), se študenti po navadi obvezno prijavite na prvi delni izpit, kdo izmed študentov lahko potem opravlja nadaljnji delni izpit, pa določa profesor, zato nadaljnje prijave z vaše strani niso več potrebne. Na nekaterih fakultetah pa se na kolokvije sploh ni treba prijavljati, saj se lahko ti dogovorijo kar ustno med študenti in profesorjem, opravljena oba ali več delnih izpitov (odvisno od fakultete in dogovora) pa se potem štejejo kot opravljen izpit. Pravila opravljanja boste našli v učnem načrtu določenega predmeta.

Kolokviji so pisni ali ustni oziroma pisni in ustni. Z njimi se preverja znanje iz predmetov polovice ali celotnega semestra, lahko pa tudi določenega zaokroženega dela predmeta, če je preverjanje potrebno zaradi uspešnega obvladovanja poznejših drugih delov istega predmeta.

Pravila prijave za delno opravljanje izpitov oz. za opravljanje sprotnih obveznosti so v pristojnosti vsake posamezne univerze oz. fakultete. Pri predmetih, pri katerih so predvideni kolokviji (delni izpiti), se študenti po navadi obvezno prijavite na prvi delni izpit (ne velja za UM), kdo izmed študentov lahko potem opravlja nadaljnji delni izpit, določi profesor, zato nadaljnje prijave z vaše strani niso več potrebne. Na nekaterih fakultetah se na kolokvije sploh ni treba prijavljati, saj se lahko ti dogovorijo kar ustno med študenti in profesorjem. Opravljena oba ali več delnih izpitov (odvisno od fakultete in dogovora) se potem štejejo kot opravljen izpit. Pravila opravljanja boste našli v učnem načrtu določenega predmeta.

Pritožba in izboljševanje izpitne ocene

V primeru, da menite, da ste bili krivično ocenjeni, imate možnost, da podate ugovor na oceno.

UL: Študent ima v roku 7 dni od objave rezultata izpita pravico vpogleda v svoj pisni izdelek, iz katerega mora biti razvidna ocena odgovorov na posamezna vprašanja. Študent, ki meni, da je bil na izpitu krivično ocenjen ali da je bil izpit izveden na način, ki ni v skladu s študijskim redom univerze, lahko prvi naslednji dan po koncu ustnega izpita ali tri delovne dni po datumu, določenem za vpogled pisnega izpita, pri dekanu vloži zahtevo za ponovno ocenjevanje pisnega izpita ali zahtevo, da se ga dodatno izpraša. Dekan prvi delovni dan po prejemu zahteve imenuje tričlansko komisijo. Zoper oceno komisije ni pritožbe.

UM: Študent mora vložiti pisni ugovor z obrazložitvijo v roku 30 dni od dneva, ko je bila negativna ali pozitivna ocena objavljena. Dekan članice univerze v roku 3 delovnih dni po prejemu ugovora zoper oceno imenuje komisijo, ki v roku 3 delovnih dni preveri ustreznost ocene. Ocena komisije je dokončna.

UP: V roku 3 delovnih dni po objavi rezultata ustnega izpita oziroma vpogledu v ocenjeni pisni izdelek. O ugovoru odloči dekan članice univerze, s sklepom, na podlagi predloga komisije. Zoper sklep dekana se lahko študent v 8 dneh pritoži na senat članice univerze. Odločitev senata članice univerze je dokončna.

Če se boste odločili za izboljševanje izpitne ocene, je po navadi treba izpolniti poseben obrazec. Oceno pa lahko zvišujete na naslednjih izpitnih rokih. Od pravilnika vaše fakultete je odvisno, ali se upošteva boljša ocena.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR