Brúc -a m, or. ed. brúcem; rod. mn. brúcev, daj. mn. brúcom (ȗ) žarg. slušatelj prvega letnika na univerzi.

Ker ste postali študenti prvega letnika, morate poznati svoje pravice in dolžnosti, statut univerze in posamezne pravilnike na svoji fakulteti.

Študentski status

Študentski status velja od 1. 10. do 30. 9. naslednjega leta. Status študenta pridobite z vpisom v dodiplomski ali podiplomski študijski program, na podlagi razpisa za vpis. Status izkazujete s študentsko izkaznico ali s potrdilom o vpisu (predvsem na začetku 1. letnika, ko študentske izkaznice še niso izdelane), v kombinaciji z osebnim dokumentom. S statusom lahko uveljavljate pravico do zdravstvenega varstva (zdravstveno zavarovanje, po navadi prek staršev), subvencionirane prehrane, subvencioniranega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, štipendiranja, družinske pokojnine, opravljanja občasnih in začasnih del v okviru pooblaščenih organizacij (študentski servisi), možnosti bivanja v študentskih domovih ipd., če niste v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje.

Kot študent imate možnost, da enkrat v času študija ponavljate letnik ALI se prepišete na drug študijski program ali smer. Če boste izkoristili katero od teh možnosti, ne morete več izkoristiti »absolventskega staža« (dodatno leto statusa) po koncu zadnjega letnika, razen če ste študent enovitega magistrskega študijskega programa.

 Pogoji za ponavljanje letnika so odvisni od pravil vašega študijskega programa.

Prenehanje in podaljšanje statusa študenta:

  • Status študenta preneha (70. člen ZViS): če študent diplomira na študijskem programu 1., 2. ali 3. stopnje, se izpiše, je bil izključen, se med študijem ne vpiše v naslednji letnik, ne zaključi študija na študijskem programu 1. ali 2. stopnje ali enovitega magistrskega študijskega programa v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, ne zaključi študijskega programa 3. stopnje v s statutom predpisanem roku.
  • Status študenta ne preneha v primeru, da se pred zaključkom študijskega leta prepišete na drug študijski program.

Status študenta se vam lahko iz upravičenih razlogov tudi podaljša, vendar za največ eno leto (70. člen ZViS).

  • Med upravičene razloge sodijo:
    1. na Univerzi v Ljubljani (UL): na primer starševstvo, daljša bolezen študenta, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah ter aktivno sodelovanje v organih univerze;
    2. na Univerzi v Mariboru (UM): starševstvo (materinstvo, očetovstvo), vzporedni študij, izobraževanje v tujini, aktivno delo v organih univerze oz. članice univerze, bolezen, ki traja najmanj tri mesece v času predavanj ali en mesec v času izpitnih rokov, status študenta s posebnim statusom (npr. vrhunski športniki, trenerji, priznani umetniki, dolgotrajno bolni, invalidi, drugi študenti, ki zaradi posebnih okoliščin potrebujejo prilagojene pogoje za izobraževanje  (npr. izjemne socialne in družinske okoliščine, udeležba na mednarodnih tekmovanjih, vključenost v pomembne raziskovalne projekte ipd.);
    3. na Univerzi na Primorskem (UP): o upravičenih razlogih odloča pristojni organ.

Študentke matere in študenti očetje

  • Študentke matere in študenti očetje, ki v času študija dobijo otroka, imajo pravico do podaljšanja statusa za eno leto za vsakega rojenega otroka.

Disciplinska odgovornost študentov

  • Disciplinsko odgovornost študentov na vseh univerzah ureja pravilnik posamezne univerze. Študent lahko izgubi status, če po svoji krivdi ne izpolnjuje obveznosti ali krši študijske obveznosti (npr. goljufanje na izpitu, plagiatorstvo ipd.), za kar mu je lahko izrečen eden od disciplinskih ukrepov, kot so opomin, ukor, prepoved opravljanja študijskih obveznosti, začasna ali trajna izključitev, kar je odvisno od stopnje kršitve.

Študijsko leto 2023/2024

Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP) v 41. členu določa, da imajo ne glede na 70. člen ZViS v študijskem letu 2023/2024 pravico do podaljšanja statusa študenta tudi študenti, ki so bili prizadeti zaradi poplav in plazov ali so aktivno sodelovali pri odpravljanju posledic teh poplav in plazov in zaradi tega v študijskem letu 2022/2023 niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti.

Podaljšanje statusa študenta na podlagi tega interventnega zakona se omogoči le tistim, ki jih je naravna nesreča dejansko prizadela in jim povzročila težave, zaradi katerih niso mogli opraviti svojih obveznosti, za katere se upravičeno domneva, da bi jih sicer opravili. S samim dejstvom nevihte, poplave itd. na določenem območju ni nujno prišlo do vpliva naravne nesreče na študenta na način, da je nastali dogodek avtomatično vplival na (ne)zmožnost opravljanja študijskih obveznosti. Podaljšanje statusa študenta po 41. členu ZIUOPZP ne vpliva na pravico do ponavljanja letnika ali spremembo študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu po 66. členu ZViS kot tudi ne na pravico do vpisa dodatnega leta po 70. členu ZViS in tudi ne na možnost koriščenja podaljšanja statusa študenta v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 70. člena ZViS. O podaljšanju statusa odloča pristojni organ (komisija) fakultete oziroma akademije.


Študentski status

Različni načini študija

-> Prehod med študijskimi programi:

Pomeni nadaljevanje študija v istem ali višjem letniku na drugem programu (lahko je na isti fakulteti ali na drugi). Pri tem se vam pri vpisu lahko prizna del že opravljenih obveznosti na prvem programu. POZOR: V vsakem primeru morate izpolnjevati vpisne pogoje za vpis v 1. letnik drugega programa, čeprav prehajate npr. iz 2. v 3. letnik. Prijava poteka v začetku septembra, preko portala eVŠ. Pogoje za prehode objavi vsaka fakulteta posebej v razpisu, ki izide praviloma konec januarja.

POZOR: V vsakem primeru morate izpolnjevati vpisne pogoje za vpis v 1. letnik drugega programa, čeprav prehajate npr. iz 2. v 3. letnik.

Prijava poteka v začetku septembra prek portala eVŠ, pogoje za prehode pa objavi vsaka fakulteta posebej v razpisu, ki izide praviloma konec januarja.

-> Vzporedni študij:

Pomeni, da se lahko po uspešno opravljenem 1. letniku dodiplomskega ali enovitega magistrskega študija vpišete še na en študijski program na isti ali drugi fakulteti iste ali druge univerze (urejeno s statutom posamezne univerze). Prijave na vzporedni študij potekajo v rokih, določenih z razpisom za vpis. Število mest za vzporedne študente je posebej določeno. Zavodi lahko določijo tudi posebne pogoje (npr. povprečna ocena, ipd.). Vpis na vzporedni študij po končanem zadnjem letniku ni mogoč.

POZOR: Vzporedni študij ni možen na vseh fakultetah, zato morate razpisana mesta preveriti v vsakoletnem razpisu  za vpis. V času absolventskega leta vpis v vzporedni študij ni mogoč.

-> Prepis:

Če boste med letom ugotovili, da vas bolj veseli neko drugo področje oziroma študij, imate možnost prepisa. Študent lahko enkrat v času študija spremeni študijski program oziroma smer zaradi neizpolnitve obveznosti na prejšnji smeri ali študijskem programu. Če še ni izkoristil pravice do ponavljanja letnika. Na drug študij se morate prijaviti skladno z razpisom za vpis. Prve prijave potekajo od februarja do marca, drugi rok je v avgustu. Konec septembra pa poteka rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest. Prijava je enaka kot takrat, ko ste se na študij prijavljali v zadnjem letniku srednje šole (sledite rokom, prijava poteka preko eVŠ!). Ko boste postali študent druge fakultete oziroma programa, se pozanimajte, ali se vam lahko prizna kateri od že opravljenih izpitov.

POZOR: Ko boste sprejeti na novo fakulteto oziroma študijski program, se morate s prve fakultete (oziroma študijskega programa) izpisati. Če se študent iz študijskega programa izpiše, ker se želi pred zaključkom študijskega leta vpisati v nov študijski program, študent obdrži status do konca študijskega leta (to je do 30. septembra), na novi fakulteti pa ga pridobi s 1. oktobrom. Za ohranitev statusa študenta do izteka študijskega leta morata v tem primeru biti izpolnjena dva pogoja: izpis in vpis v nov študijski program.

Ko pa boste postali študent druge fakultete oziroma programa, se pozanimajte, če se vam lahko prizna kateri od že narejenih izpitov.

-> Prekinitev študija (neuradno »pavziranje«):

Ko prekinete študij, izgubite vse socialne pravice in pravice do subvencij ali storitev, ki izhajajo iz študentskega statusa (postanete t. i. oseba brez statusa). Ponovno jih pridobite, ko se spet vpišete v nov študijski program ali v višji letnik (od 1. 10. dalje). Za nadaljevanje študija po več kot 2 letih morate:

  • na UL: oddati prošnjo;
  • na UM: študent mora zaprositi za nadaljevanje študija po prekinitvi. V primeru, kadar se je študijski program v času prekinitve spremenil, se mu lahko priznajo že opravljene obveznosti in dovoli nadaljevanje oziroma dokončanje študija z novo generacijo. Pod pogojem, da se mu določijo dodatne obveznosti, ki jih zahteva spremenjeni študijski program. Za študenta ob nadaljevanju študija veljajo pogoji študija, kot veljajo za novo generacijo študentov, ki se ji priključuje;
  • na UP: oddati prošnjo na pristojni organ članice univerze. Če se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, se študentu določi dodatne obveznosti kot pogoj za nadaljevanje študija.

POZOR: Med prekinitvijo študija boste morali opravljanje obveznosti in izpitov plačati (UL – v skladu s pravili univerze, UM), na UP pa, če pavzirate več kot eno leto.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR