Katere vrste spomina poznamo?

  • Senzorni spomin je neposredna sled dražljajev, ki nam jih posredujejo čutila. Ker imajo čutila zelo omejeno sposobnost hrambe, se te informacije izgubijo že po nekaj sekundah; stare slike, vonje, okuse, dotike … nenehno izpodrivajo sveži dražljaji. Nekatere izmed teh informacij, ki iz okolja pritekajo prek senzornega spomina, pa ne propadejo v hipu, temveč se s pozornostjo pretopijo v kratkoročni spomin. Ta vsebuje vse podatke, o katerih trenutno razmišljamo in se jih zavedamo, podatkom iz okolja pa se pridružijo še ustrezne asociacije.
  • Kratkoročni spomin je kot vmesna postaja za informacije, preden jih predelamo in pošljemo v dolgoročni spomin. V tej »čakalnici« se zadržujejo le toliko časa, dokler so pomembne za izvajanje določene naloge. Ker se v kratkotrajni spomin hkrati lahko usede le od sedem do devet enot (na primer. zaporedje števil), nato pa prepusti prostor novim informacijam, moramo podatke, ki jih želimo shraniti za dlje časa, občasno ponavljati. Tako denimo znamo brez pomoči telefonskega imenika poklicati le tiste ljudi, ki jih najpogosteje kličemo. Obseg kratkotrajnega spomina pa si lahko tudi povečamo s smiselnim grupiranjem znakov.
  • V dolgotrajni spomin se zapišejo vse tiste informacije, ki so bile v kratkoročnem spominu zadržane dlje kot 30 sekund. Tu so podatki med seboj urejeni v nekakšne semantične mreže, kar pomeni, da so sorodni pojmi med seboj urejeni po skupinah ter asociativno povezani, zato je njihovo propadanje zelo počasno. Podatki, ki se vkodirajo v dolgoročni spomin, so tako rekoč neizbrisljivi, vendar ni nujno, da se vsega, kar je shranjeno v spominu, tudi spominjam.

Pozabljanje

Včasih se nam določeni dogodki ali informacije izmuznejo v pozabo; pozabljamo imena, rojstnodnevne datume, telefonske številke,  izpitno snov … Vendar nekaj pozabiti še ne pomeni izgubiti za zmeraj, temveč gre zgolj za nezmožnost priklica informacij, ki so bile spominu predhodno že dostopne. Pozabljanje v okviru kratkoročnega spomina ima celo pozitivno funkcijo, saj bi se sicer naš um zapolnil z mnogimi  nepomembnimi informacijami, tako da bi bilo skorajda nemogoče izbrati najpomembnejše. Lahko rečemo, da nam pozabljanje nepomembnega omogoča, da si zapomnimo pomembno.

Sicer pa so razlogi, zakaj pozabljamo, lahko različni. Omenimo jih le nekaj. Po Freudovi teoriji naj bi tiste spomine, ki so preveč boleči in travmatični, namerno potisnili v pozabo. Za nekaterimi drugimi podatki lahko izgubimo sled zaradi redke rabe ali raznih prekinitev, kot je denimo pretres, operacija možganov ali čezmerno uživanje drog. Tretji možni vzrok pozabljanja je tako imenovana interferenca, pri kateri lahko informacije, ki smo se jih učili v preteklosti, ovirajo vpijanje novih ali pa sveže informacije ovirajo priklic starih. In ne nazadnje velja omeniti še pojav »na koncu jezika«, pri katerem se bežno, a ne popolnoma spominjamo neke vsebine. Tedaj so nam informacije sicer na razpolago, vendar so začasno nedosegljive priklicu. Da se v tovrstnem primeru oblikuje popoln spomin, je po navadi dovolj že droben namig, kot je denimo prva črka iskanega imena.

Urjenje spomina

Med najučinkovitejše spada tehnika vizualizacije, pri kateri lahko vsebine, ki si jih moramo zapomniti, povežemo z določenimi kraji, jih vključimo v napete in nenavadne zgodbe ali jih povežemo z nizom podob. Pri pomnjenju nam je lahko v pomoč tudi povezovanje informacij s čustvenimi in drugimi osebnimi doživetji, podatke s številkami pa lahko nadomestimo s črkami, ki jih nato spletamo v besede. 

Ali veš?

  • Da obstaja bolezen, imenovana hyperthimesia, pri kateri bolniki nikoli ničesar ne pozabijo, ampak v svoji glavi hranijo čisto vse, kar so se naučili. Peščica posameznikov, ki jim je mati narava poklonila tovrsten dar, se tako denimo spominja vseh ljudi, ki so jih kdajkoli srečali, vseh podatkov, ki so jih do zdaj slišali ali prebrali, ter celo, kakšno je bilo vreme določenega dne. Brad Williams, eden od tovrstnih srečnežev, je nekoč menda izjavil: »Moja družina me uporablja namesto Googla.«
  • Da so v neki floridski raziskavi odkrili, da dnevna doza 500 miligramov kofeina, kolikor ga vsebuje pet skodelic kave, občutno izboljšuje spomin pri tistih posameznikih, ki kažejo simptome Alzheimerjeve bolezni. Ljudem z običajnim spominom pa omenjena doza kave žal ne bo izboljšala spomina.
  • Da v Sloveniji poteka vsako leto državno prvenstvo v pomnjenju (memoriada). Tekmovalci se pomerijo v desetih različnih disciplinah: pomnjenju binarnih in naključnih števil, zgodovinskih datumov, obrazov in imen, naključnih besed in podobnega.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR