Kako jo ločimo
Sol je generično ime za spojino, sestavljeno iz natrija in klora. Elementa sta ključnega pomena za živa bitja, vendar se soli med seboj razlikujejo.
- Morska/kamena/namizna: čeprav vse tri vrste vsebujejo skoraj 100 % natrijevega klorida, pa se med seboj razlikujejo po vsebnosti drugih mineralov. Namizni (rafinirani) soli so po navadi odvzeti minerali, kot so magnezij in kalij, zato sta drugi dve vrsti označeni za bolj zdravi. Morsko sol pridobivajo na solinah, kameno (reče se ji tudi halit) pa kopljejo v podzemnih najdiščih. Na slovenskem tržišču je, ne glede na oznako, edini pravi halit himalajska sol.
- Jodirana/nejodirana: soli se po navadi umetno doda jod, saj je njegovo pomankanje vzrok za možganska obolenja. Dnevno količino joda (0,15 mg) je najbolj priporočljivo užiti ravno s soljo. Dr. Hlastan-Ribič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje priporoča uporabo jodirane soli, saj Slovencem v dieti primanjkuje joda. Jod lahko vase vnašamo tudi z morskimi jedmi.
- Grobo/fino mleta: Fino mleta je primernejša za peko, saj v dobrotah iz pečice ne želimo velikih koščkov soli. Grobo mleta pa je odlična za dosolitev že pripravljenih jedi, saj jo zaradi večjih kristalov močneje občutimo. Če sol stopimo, je vseeno, katero izmed dveh vrst uporabimo.
Od himalajske do havajske
- Himalajska sol: roza kristali, ki jih najdemo v Himalaji, veljajo za najčistejšo nerafinirano morsko sol. Vsebuje neindustrijsko dodane minerale, ki jih naše telo potrebuje. Naša sogovornica opozarja, da je naziv zdrava sol zavajajoč, saj moramo kakršnokoli sol uživati v res majhnih količinah.
- Solni cvet: sol, ki ji lahko rečemo tudi smetana morske soli, je izjemno težka za pridobivanje. Zaradi svoje oblike se uporablja kot užiten okras, ki se ga doda pred postrežbo jedi.
- Indijska sol: ta črna kamena sol ima žveplen vonj in okus. Uporablja se prevsem v indijski hrani. Zaradi njenega vonja se med vegani uporablja za imitacijo jedi z jajci.
- Havajska sol: rdečkasta nerefinirana morska sol svojo barvo dobi zaradi primesi vulkanske gline. Vsebuje minerale in elektrolite, ki jih v drugih soleh ni moč najti.
- Čokolada in sol: morda ste že opazili čokolado s solnim cvetom ali druge sladice s soljo. Ščepec soli na čokoladi ali karameli bo jed (na presenečenje nekaterih) naredil slajšo.
Uporabljajmo jo zmerno
… natančneje, natrij, je nujno potrebna za fiziološko ravnovesje v telesu. Kljub temu pa je potrebni dnevni vnos natrija v telo zelo majhen. Kar nekaj milijonov let so naši predniki uživali hrano z manj kot 0,25 g soli dnevno, zato smo ljudje genetsko »programirani« na zelo majhne količine zaužite soli. Ker pa danes dnevno zaužijmo kar do 25-krat več soli kot naši predniki, se naše telo ni moglo tako hitro prilagoditi in začeti izločati tolikšne količine natrija v urin.
Kot posledica so se pojavile bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, povišan krvni tlak, ki je dejavnik tveganja za možgansko kap, tveganje za izgubljanje mineralov v kosteh. Prekomeren vnos soli vpliva tudi na poslabšanje nekaterih drugih stanj: astme, ledvičnih kamnov, sladkorne bolezni, želodčnega raka in debelosti.
Dr. Hlastan-Ribič, univ. dipl. inž. živil. tehnol. (NIJZ), razlaga, da moramo sol, kot katerokoli drugo hrano, uživati zmerno. Izziv pravzaprav predstavlja njena vsebnost natrija. Odrasli ljudje potrebujemo le pol grama natrija dnevno, kar je 1,4 g soli. Če pojemo do 5 gramov soli dnevno, to še ne predstavlja tveganja za zdravje, vendar pa podatki Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) kažejo, da Slovenci zaužijemo kar 11–14,3 gramov soli na dan.
Prekomerno uživanje le-tega (več kot 5 g/dan), povzroča različna obolenja, vse do kapi in želodčnega raka. Soli ne vsebuje le hitra hrana, pač pa tudi industrijsko predelana hrana, vložena zelenjava, kečap, kruh, hrana iz vrečke, jušne osnove … Tovrstna »študentska hrana« vsebuje veliko natrija, ki ga povprečen Evropejec užije petkrat preveč od priporočene vrednosti. Tako na primer že z eno pico zaužijemo 12 gramov soli. Na IZV svetujejo, da čim redkeje uživamo naslednje jedi: predpripravljene jedi, sendviče, konzerve, mesne izdelke, kot so salame, klobase, hrenovke, pršut, paštete, sire, hitro hrano, čips in ostale slane prigrizke, sirove štručke in podobno pecivo, polnjene testenine ter nekatera žita, kot so koruzni kosmiči.
