Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo leta 2013 Slovenci porabili 129.420 ton belega sladkorja.

Beli sladkor nima vitaminov in mineralov, saj je očiščen zdravilnih snovi in lahko povzroča debelost, sladkorno bolezen ter bolezni srca in ožilja. Med sladkorje uvrščamo monosaharide, kot so glukoza, fruktoza, manoza in galaktoza ter disaharide, kot so saharoza, laktoza, maltoza. Večina ljudi uživa sladkor v prehrani skoraj vsak dan.

Paziti moramo, da je uživanje tako belega kot tudi rjavega sladkorja v prehrani omejeno, saj so sladkorji velik dejavnik tveganja za prekomerno težo in debelost. O sladkorju in intenzivnih sladilih smo se pogovarjali z Urško Blaznik in izr. prof. dr. Cirilo Hlastan Ribič z Inštituta za varovanje zdravja RS, ki med drugim pravita, da:

»V dnevni obrok hrane naj ne bi vključili več kot 10 % dodanih sladkorjev v okviru energijsko priporočenega jedilnika, oziroma ne več kot 3 žličke na 1000 kcal/dan«.

Sladkor se skriva povsod

Sladkor vsebuje glukozo in fruktozo, ki imata v telesu različni vlogi in se tudi različno presnavljata, podobni kalorični vrednosti navkljub. Rafinirana fruktoza (a ne tista, ki je v sadju) povzroča veliko več škode kot glukoza in ravno fruktozni oz. koruzni sirup se veliko uporablja v prehrambni industriji. Sirup pridobijo iz skupka fruktoze in glukoze ter drugih hranil kar v laboratoriju, uporablja se kot sladilo in konzervans, najdemo pa ga v skoraj vsej vnaprej pripravljeni hrani, tako v kečapu kot v pomfriju, v mesnih izdelkih in slaščicah, pa tudi v jogurtih, paštetah, sladkih pijačah itd. Pozorno moramo brati deklaracije na živilih. Trditvam o škodljivosti maščob ne smemo nasedati, saj so te v mnogih primerih zaradi obogatitve okusa nadomeščene s sladkorjem.

Na deklaracijah torej preverimo, koliko sladkorja je prisotnega na 100 g. Če izdelek vsebuje na primer 15 gramov sladkorja na 100 gramov in če ga bomo zaužili naenkrat, ga ne kupimo, če pa gre za izdelek, ki ga bomo imeli za več obrokov, je sprejemljiv, ker se količina sladkorja porazdeli.

Rjavi in beli sladkor

Od stopnje rafinacije (čiščenja med pridelavo) sta odvisni kemijska sestava sladkorja in barva, ki je lahko od temno rjave do bele. Rjavi in beli sladkor se razlikujeta po tem, da beli sladkor vsebuje 100 % saharoze, surovi temno rjavi sladkor iz sladkorne pese pa okoli 96 % saharoze, pri čemer so preostali deleži anorganske soli, dušikove organske spojine in drugi sladkorji. Strokovnjakinji z Inštituta za varovanje zdravja RS tako pravita, da rjavi sladkor nima bistvenih prednosti pred belim sladkorjem.

Poznamo še nerafinirani rjavi sladkor, navadni beli sladkor in navadni rjavi sladkor (zgolj z melasinim sirupom obarvan beli sladkor). Med naravna sladila sodijo tudi nekateri sirupi, denimo javorjev, agavin in grozdni, pa tudi sladi, med drugim pšenični, koruzni in ječmenov. Danes poznamo prav tako vrsto umetnih sladil, od aspartama (E951) do saharina (E945) in ciklamata (E952), ki imajo sicer nizko kalorično vrednost, vendar so zdravju škodljiva.

Alkoholni sladkorji

Alkoholni sladkorji so: sorbitol, manitol, ksilitol, maltitol, laktitol, eritritol in izomalt. Najmanj škodljiv je eritritol, »ki pri zdravih nima škodljivih učinkov, vendar je dobro, da pred nakupom preverite njegov izvor, saj ga fermentirajo tudi iz gensko spremenjenega koruznega škroba,« navaja Eva Justin, dipl. dietetičarka iz Onkološkega inštituta,. Po okusu je najbolj podoben belemu sladkorju in navadno pridobljen z naravnim postopkom fermentacije. »Za marsikoga je rešilna bilka v boju z odvečno telesno težo,« dodaja Gašper Grom, dipl. dietetik.

S čim vse lahko zamenjamo sladkor?

Sladkor lahko pri prehrani in pijači zamenjamo z nadomestki, kot so:

– med,
– javorjev sirup,
– melasa (sok iz stisnjenega sladkornega trsa),
– agavin sirup,
– rižev sirup,
– ječmenov slad …

Intenzivna oziroma nehranilna sladila

Za potrošnika mora imeti dodajanje sladil živilom prednosti in ugodnosti. Vsa dovoljena intenzivna sladila ob uporabi, ki je zakonsko predpisana, po do sedaj zbranih podatkih ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi. Nehranilna sladila se kot aditivi uporabljajo v živilih z zmanjšano energijsko gostoto ter kot namizna sladila in tako postajajo del naše vsakodnevne prehrane. Na trgu Evropske skupnosti so v živilih dovoljena nehranilna sladila: acesulfam K, aspartam, ciklamati, saharin, taumatin, neohesperidin, sukraloza, neotam in nedavno tudi steviolni glikozidi.

V javnosti se veliko govori tudi o aspartamu in njegovi škodljivosti, kljub temu, da obstaja dolgoletno dovoljenje za uporabo v živilih in večkratnemu presojanju varnosti različnih mednarodnih organov. Aspartam spada v skupino intenzivnih sladil. Med drugimi lahko aspartam najdemo tudi v brezalkoholnih pijačah, desertih, prigrizkih, žvečilnih gumijih, sladoledih, bombonih itd. Oznaka, ki jo najdemo na živilih kot sladilo, je: E951 ali aspartam.

Kot primer je Urška Blaznik navedla: »Največji dovoljeni odmerek aspartama za npr. mlečne deserte je 1000 mg/kg. Ob predpostavljeni količini aspartama v desertu bi bil za 60 kg težko odraslo osebo sprejemljivi dnevni vnos (40 mg/kg telesne mase) presežen ob vsakodnevnem zaužitju 2,4kg takega mlečnega deserta, kar je malo verjetno, zato je tveganje za zdravje ljudi minimalno. Sprejemljivi dnevni vnos je ocena dnevnega vnosa sladila vse življenje, ki ne pomeni upoštevanja vrednega tveganja za zdravje.«

Vzdržimo se sladkih stvari

Miha Horvat, licencirani osebni trener, nam je zaupal, da je sladkorja »več kot dovolj že v osnovnih živilih.« Tudi Eva Justin dipl. dietetičarka iz Onkološkega inštituta, meni, da »dodajanje sladkorja enostavno ni potrebno, izjema so visoke telesne aktivnosti, da lažje pokrijemo potrebe po ogljikovih hidratih. Vnos enostavnih sladkorjev do 20 % dnevne energijske potrebe ne predstavlja tveganja za razvoj kroničnih bolezni.« S sladkorjem lahko postanete zasvojeni. »Dodaten ali prekomeren vnos sladkorja je povezan z občutkom zadovoljstva, ki ga naši možgani sprejmejo kot nagrado, na katero se navadijo. Izrazito okusna hrana (npr. sladkarije) močno poveča tudi kalorični obseg obroka in pogosto vodi v debelost, visceralno zamaščenost, inzulinsko rezistenco ter motnje v presnovi maščob,« nam je razložila. Gašper Grom je do sladkorja neusmiljen, saj verjame, da »za razliko od maščob in beljakovin človek mirno in zdravo živi brez katerega koli ogljikovega hidrata, še posebej pa brez sladkorja.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR