Kako lahko preverim, ali me je lastnik sploh prijavil? Ali se sploh moram prijaviti?

Na podlagi Zakona o prijavi prebivališča je stanodajalec dolžan prijaviti najemnika na začasno prebivališče, ne glede na to, ali bo študent bival s subvencijo ali brez nje. Prijavo uredi na upravni enoti, po prijavi pa prejme potrdilo o prijavi, ki ga je dolžan vročiti najemniku. Študent lahko na upravni enoti preveri, ali ga je zasebnik prijavil na začasno prebivanje. Vendar pozor: Katja Kovačič iz nepremičninske agencije Agencia opozarja, da lastniku ni več treba oseb takoj po podpisu pogodbe prijavljati. Njegova dolžnost je, da oddajo stanovanja prijavi v dohodnino do 15. januarja za preteklo leto. Ta prijava je obvezna, vendar nima ničesar skupnega s subvencijo za bivanje. Zakon določa, da se mora vsako daljše začasno bivanje na določeni lokaciji – kar bivanje med študijskim letom nedvomno je – prijaviti na upravni enoti, v katero spada novo prebivališče, pravi Matej Rauh, svetovalec pri zavodu Študentska svetovalnica: »Lastnik vas pri tem ne sme ovirati. Postopek prijave je zelo preprost in ga lahko opravite s kratkim obiskom na upravni enoti, kjer podpišete obrazec o začasnem bivanju.«

Pokvaril se je bojler, lastnik pa ga noče popraviti. Trdi, da je to moja škoda. Kaj lahko storim?

Vzdrževalna dela mora opravljati lastnik, saj mu tako zapoveduje Stanovanjski zakon. Če je popravilo nujno in ga zato opravi študent, ki biva v stanovanju (denimo popravilo radiatorja ali okna), lahko zahteva povračilo stroškov. »V skrajnih primerih lahko takšna nestrinjanja privedejo tudi do sodnega spora, kar pa za seboj potegne veliko neprijetnosti, časa in izgubljenih živcev. Plačati morate samo, če ste nekaj pokvarili,« svetuje Matej Rauh. Enako meni tudi Katja Kovačič: »Bojler je zadeva, ki omogoča normalno bivanje, in za vzdrževanje tega je odgovoren lastnik. Če ga ne popravi v 14. dneh, ga popravite sami in strošek tega odštejte od najemnine.«

Stanovanje najemam prvič. Kako vem, ali je najemnina oderuška?

Oderuška najemnina je po zakonu najemnina, ki za več kot 50 % presega povprečno tržno najemnino v občini za enako ali podobno kategorijo stanovanj, pri čemer je treba upoštevati tudi lokacijo in opremo stanovanja, pove Rauh. Preden se odločite za stanovanje, na spletnih straneh nepremičninskih agencij in ostalih spletnih straneh z nepremičninami obvezno preverite, koliko bi za primerljivo stanovanje plačevali drugemu lastniku. Prodajne podatke lahko spremljate tudi na http://e-prostor.gov.si.

Lastnik je predčasno prekinil pogodbo in v enem tednu se moram izseliti – kako se lahko naslednjič pred tem zaščitim?

Natančno si preberite, ali pogodba najemodajalcu to sploh dopušča. Odpovedni rok je bistvena sestavina pogodbe – in tega se morata držati obe stranki. Vsekakor svetujemo, da stanovanj pri takšnih lastnikih, ki vam pogodbe ne dajo v podpis ali pa vas ne prijavijo, sploh ne najemate.

Kako se je najbolje dogovoriti glede stroškov?

Večina lastnikov, pravita sogovornika, se z najemniki predhodno dogovori o plačevanju stroškov, kar mora tudi obvezno pisati v najemni pogodbi. Posebej bodite pozorni na to, da se dogovorite tudi o tem, kdo plačuje stroške vzdrževanja stanovanja (stanovanjski sklad).

Lastnik vsak teden pride v naše stanovanje, saj trdi, da je imel slabe izkušnje s prejšnjimi najemniki. Nas to zelo moti. Ali mu lahko vstop v stanovanje kako omejimo?

Lastnik v stanovanje, ki ga oddaja, nenapovedano ne sme hoditi, saj mu to prepoveduje ustavno določena pravica do nedotakljivosti stanovanja. Stanovanjski zakon določa, da lastnik v stanovanju letno opravi največ dva obiska, vendar se mora predhodno najaviti. To v 94. členu določa Stanovanjski zakon, zato lahko lastniku razložite, da ravna protizakonito, in mu zagrozite s pravnimi posledicami.

Ali najemnik lahko v stanovanje prinese svoje pohištvo?

Prinos pohištva v stanovanje je odvisen predvsem od dogovora med najemnikom in lastnikom stanovanja. Za kakršnokoli spreminjanje prostorov je potrebno pisno dovoljenje lastnika, Andreja Bogataj, pravna svetovalka Zavoda študentska svetovalnica pa pravi, da je lastnik najemniku dolžan dati soglasje v naslednjih primerih: poseg je v skladu s sodobnimi tehničnimi zahtevami in je v osebnem interesu najemnika; stroške nosi najemnik; sprememba ne ogroža interesa lastnika stanovanja in ostalih lastnikov v stavbi; s spremembo niso povezane poškodbe skupnih delov večstanovanjske stavbe in zunanji izgled.

Lastnik v stanovanju ne dovoli kajenja in domačih živali, kaj narediti?

Oba primera sta stvar dogovora med lastnikom in najemnikom. Andreja Bogataj pa opozarja na morebitne posledice kršitve tega dogovora: »Če najemodajalec izve za kršitev, mora predhodno pisno opozoriti najemnika, ki krši najemno pogodbo. Opomin mora vsebovati navedbo kršitve in način odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga. Rok za odpravo odpovednega razloga ne sme biti krajši od 15 dni. Če najemnik v predvidenem roku ne odpravi kršitve, lahko najemodajalec pogodbo odpove.«

Ali lahko v stanovanju prespi oseba, ki ni najemnik?

Lahko, vendar samo za krajši čas. »Najemnik mora pridobiti soglasje lastnika, če stanovanje več kot 60 dni v obdobju treh mesecev uporablja poleg najemnika oseba, ki ni navedena v najemni pogodbi,« pravi Bogatajeva.

Kdaj lahko lastnik stanovanja zadrži varščino?

Varščina je določena vsota denarja (ponavadi gre enako vsoto, kot je mesečna najemnina), ki jo najemnik ob sklenitvi pogodbe da lastniku stanovanju. Z varščino se lastnik stanovanja zavaruje pred morebitno škodo, ki jo lahko v stanovanju povzroči najemnik. Lastnik nepremičnine je ob prenehanju pogodbe dolžan varščino najemniku vrniti, v kolikor je stanovanje oddano brezhibno. Vrniti jo mora tudi v primeru, ko najemnik v skladu z odpovednim rokom stanovanje zapusti pred iztekom pogodbe (seveda v stanovanju ne sme biti povzročene škode). V izogib nevšečnostim pa je pogoje, ki določajo, kdaj se varščina vrne in kdaj zadrži, dobro definirati že v sami pogodbi.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR