Pri vseh dokazilih o izobrazbi, izkušnjah, življenjepisu, različnih priporočilih in prošnji, večina iskalcev zaposlitve ne zna izpostaviti tistih svojih pomembnih dejavnikov, ki so ključni za delodajalca. S psihološkimi testi se zato ugotavljajo predvsem povsem normalni človeški potenciali, danosti, prednosti, značilnosti in sposobnosti, ter njihova vloga pri uspešnosti na konkretnih delovnih mestih. Kar se želi s testi ugotoviti, je, če vaši potenciali in lastnosti ustrezajo zahtevam delovnega mesta.

Vrste psiholoških testov

Psiholoških testov je ogromno in so namenjeni ugotavljanju različnih sposobnosti in lastnosti. Pogosta je izbira testa osnovnih sposobnosti in osebnostnega testa, ki predstavljata hrbtenico celotnega postopka. Vendar pa mora osebnostni test podati vsaj 20 ključnih osebnostnih lastnosti, saj drugače ne moremo izdelati zanesljive ocene primernosti. Manj zahtevna delovna mesta ne potrebujejo takšne širine nabora testov, kot jo potrebujejo strokovno zahtevna ali vodstvena delovna mesta. Psihološki testi merijo lastnosti, ki so lastne vsakemu posamezniku, in si zato niti dva profila nista popolnoma enaka.

Kaj se ugotovi z individualnim ocenjevalnim intervjujem?

Z njim se natančneje ali dodatno opredelijo vaše ključne karierne ambicije, motivacijski dejavniki v konkretnem organizacijskem okolju, vaš odnos do vodenja in avtoritet. Poleg tega se lažje kot pri psiholoških testih izpostavijo tudi kulturna širina, samoiniciativnost, razgledanost, način reagiranja v določeni situaciji …

IZKUŠNJA IZ PRVE ROKE:
“Po dveh krogih razgovorov sem na koncu celotnega izbirnega postopka imela še psihološke teste. Prvi test je bil v bistvu za merjenje inteligence, kjer so bila dana zaporedja, in možnost nadaljevanja. Obkrožiti je bilo treba pravilni odgovor, zaporedja pa so bila vedno težja. Drugi test je bil eden od Hollandovih testov osebnosti, kjer je bilo treba obkrožiti od 1 do 5, koliko določena trditev velja zame. Tretji test je bil bolj poklicno orientiran, napisati sem morala, kaj sem želela biti po poklicu, ko sem bila majhna, nato pa so sledila vprašanja glede na sklope poklicev, obkrožiti pa sem morala tiste, kaj bi rada počela (npr. popravljanje avtomobilov itd.) oziroma bi lahko delala. Zadnji test je bil nabolj obširen, saj je vseboval več kot 100 trditev, za katere sem morala obkrožiti ali veljajo zame ali ne (npr. Verjamem, da je delo v skupini bolj produktivno kot individualno). Celotno testiranje je potekalo približno 3 ure.”

Zakaj testiranje

Radovan Kragelj, univ. dipl. psih., Kragelj & Kragelj, razloži, da si vsako podjetje želi sodelavce, ki bodo za določeno pozicijo najbolj primerni. Na razgovoru je treba oceniti kandidatove sposobnosti, osebnost, motivacijo interese, za kar pa vsi delodajalci niso usposobljeni in se oprimejo psiholoških testov, ki prikažejo primernost kandidata. Andreja Glavač, certificirana trenerka za Persolog osebnostni model, GoFast, dodaja, da se v podjetjih, ki se poslužujejo testiranj, zelo dobro zavedajo, da intuitivno izbiranje zaposlenih velikokrat pripelje do napačne odločitve. Če ne opravljaš poklica, ki je primeren za tvoje osebnostne lastnosti, ti zaradi prilagajanja delovnemu mestu odteka energija oz. si pod stresom. Za podjetje pa so napačne odločitve (pre)drage.«

Testi prikažejo posameznikove sposobnosti, najmočneje izražene osebnostne lastnosti in bistvene prednosti, najverjetnejše pomanjkljivosti in slabosti, strukturo in moč poklicnih interesov, karierne usmeritve in ambicije, prevladujoče timske vloge itd.

Katera podjetja izvajajo testiranja

»V nekaterih (predvsem večjih) podjetjih imajo zaposlen strokovni kader in testiranja izvajajo sami, drugje najemajo zunanje sodelavce. Zagotovo so po psiholoških testiranjih poznana farmacevtska podjetja, omenila bi tudi zavarovalnice. Po mojih izkušnjah se testiranj poslužuje vedno več (tudi manjših podjetij) iz zelo različnih panog,« pravi Andreja Glavač. Tudi po izkušnjah Radovana Kraglja se za izvedbo psiholoških testov danes angažirajo podjetja iz vseh branž delovanja (farmacija, IT, visokotehnološka proizvodnja, trgovina, storitvene dejavnosti, finančne institucije, zavarovalnice, državna uprava …).

Nasveti za reševanje psihološkega testa

Kragelj svetuje:

  • Pozorno poslušajte uvodna navodila – če ne razumete, prosite za dodatna navodila.
  • Odgovorov ne izbirajte po logiki »najboljšega vtisa«. Večinoma so testi zasnovani tako, da merijo, kako konsistentno odgovarjamo. Z izbiro odgovorov, za katere mislite, da nas bodo prikazali v najlepši luči, si boste zmanjšali svoje možnosti. Odgovarjajte iskreno.
  • Čim manj razmišljajte in rešujte hitro. Najbolj ustrezen je odgovor, ki vam prvi pade na misel.
  • Ker odgovori niso pravilni ali nepravilni, ne prepisujte oz. se ne ozirajte k drugim reševalcem. Če to storite, bo v testu vidna nekosistentnost v odgovorih.

Kaj pa goljufanje

Kragelj opozarja, da ni enostavno pretentati psiholoških testov. Ne smemo odgovarjati tako, da bi ugajali. »Pri sestavljanju psiholoških testov se posveča posebna pozornost tudi ugotavljanju iskrenosti. Dobri testi lahko prikažejo, koliko je kandidat skušal prilagoditi svoje odgovore. Če ugotovimo kaj takega, pa to seveda kandidatu pri izboru ne koristi.«

Osebnostni testi

»Osebnosti test mora analizirati vsaj 20 ključnih osebnostnih lastnosti, v nasprotnem primeru ne moremo oblikovati zanesljive ocene primernosti kandidata za delovno mesto,« pravi Kragelj. Izvedba osebnostnega testa traja 20–60 minut. Teste lahko rešujemo individualno ali v skupini, ki za nobenega izmed udeležencev ni moteča. Poznamo več osebnostnih testov, npr. Hollandov test (s številko od 1 do 5 moramo ovrednotiti, kako močno neka trditev velja za nas), MBTI (petstopenjska lestvica odgovorov), Persolog vprašalnik (izbira enega odgovora) itd.

Primera vprašanj iz Persolog vprašalnika:

Označite odgovor, ki za vas velja najbolj:
a) pripravljen sem deliti
b) priljubljen sem v družbi
c) željan zmage
č) hitro planem v smeh
Označite, kaj za vas velja najmanj (kakšni ste najmanj):
a) spoštljiv
b) pripravljen tvegati
c) optimističen
č) prilagodljiv

Iz vprašalnika, ki ima 48 vprašanj (en del je razumski, drugi del pa čustveni), se razbere vedenjski profil posameznika. Nihče ni boljši ali slabši, smo različni vedenjski profili, ki pa smo po osebnostnih lastnostnih bolj ali manj primerni za razpisano delovno mesto.

Pri Persolog osebnostnem modelu poznamo 4 osnovne vedenjske profile (poenostavljeni opisi):

DOMINANTEN: Je samozavesten, odločen, ima močno voljo, sooča se s problemi in konflikti, hitro se razjezi, usmerjen je k rezultatom, rad ima izzive (reprezentativni poklici, kariere: lastniki podjetij, managerji, policaji, vojaki …).

INICIATIVEN: je optimističen, prijateljski, družaben, spontan, rad spodbuja in motivira druge (reprezentativni poklici, kariere: odnosi z javnostmi, javno nastopanje, prodajalci …).

STANOVITEN: je stabilen, umirjen, dober poslušalec. Rad ima poglobljene odnose, zaupanje, varnost ter sodelovanje (reprezentativni poklici, kariere: finančni svetovalci, medicinske sestre, poslovni sekretarji, socialni delavci, vzgojitelji …).

KOREKTEN: je natančen, daje poudarek podrobnostim, načrtuje vnaprej, je skrben in previden (reprezentativni poklici, kariere: znanstvenik, računovodja, pravnik, inženir, programer, revizor … ).

Psihološki testi

Rezultati morajo biti pravilno interpretirani, pomembne pa so tudi naše želje, znanje in veščine. Testiramo se lahko tudi sami (dobra priložnost, da izvemo več o sebi in tako čim bolje izkoristimo svoj potencial) ali vas testira delodajalec. Glavačeva poudarja, da so osebnostni testi v bistvu vprašalniki, s katerimi dobimo povratno informacijo o sebi oz. nam prikažejo vedenjski profil – naše prednosti, slabosti in potencial.

Ali lahko svoje rezultate izboljšamo

Ko se svojih napak in pomanjkljivosti zavedamo, jih lahko poskusimo omiliti in odpraviti. Težje je spreminjati osebnostne lastnosti, vedenjske stile in prilagoditvene strategije. Mogoče je izboljšati samozavest, prepričljivost v nastopu, vztrajnost, impulzivnost … Seveda pa jih moramo najprej zaznati in jih prepoznati kot pomanjkljive, zaključi Radovan Kragelj.

Če rešujemo teste, imamo po Zakonu o varovanju osebnih podatkov (ZVOP) pravico do vpogleda v rezultate (ne glede na to, ali smo bili izbrani ali ne).

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR