“Vsak premagan stres je stopnica na osebnostni rasti.”

Kaj je duševna travma

Ko govorimo o duševni travmi, mislimo na duševno rano, bolečino, ki je bila povzročena z negativnim stresom, ki ga je posameznik doživel kot čustveni šok. Duševna travma ima dolgotrajnejše učinke, tako fiziološke kot psihološke. Za razliko od stanja stresa je pri duševni travmi duševna rana globlja, čustveni šok traja dlje, ima daljnosežnejše posledice, dolgoročno se lahko razvijejo duševne motnje (depresija ali posttravmatska stresna motnja. Travmatični dogodek je sestavljen iz objektivnega in subjektivnega dela: objektivni del je sam dogodek, subjektivni del pa je naše odzivanje na ta dogodek oz. naša razlaga dogodka. Ta dva dela se ne ujemata vedno, zato je zelo koristno, da razlikujemo med travmatično izkušnjo oz. stresnim dogodkom in travmatičnimi posledicami tega dogodka. Glede pomoči pri duševni travmi velja v bistvu isto kot pri stresu, vendar je zaradi večje čustvene prizadetosti včasih treba poiskati strokovno pomoč.

Kaj je normalna in kaj je pretirana tesnoba?

Vsak od nas se občasno počuti tesnobno. Lahko smo zaskrbljeni zaradi stvari, ki se dogajajo okrog nas. Po drugi strani pa je namen tesnobe tudi aktivacija posameznika, da se lažje in bolje sooči z vsakdanjim življenjem (npr. določena mera tesnobe lahko spodbudi k boljšemu učenju). Pretirana tesnoba, ki jo že štejemo med duševne motnje, pa posamezniku manjša sposobnost spoprijemanja z zahtevami ali ga celo ohromi (študent dobiva slabše ocene zaradi strahu pred nastopanjem ali sploh ne gre na izpit, čeprav zna dovolj).

Anksiozne motnje so skupen izraz za več različnih oblik motenj: generalizirano anksiozno motnjo, panično motnjo, fobije, posttravmatsko stresno motnjo in obsesivno kompulzivno motnjo. Simptomi anksioznih motenj so podobni kot pri stresu, vendar niso neposredno vezani na stresor.


  • Generalizirana anksiozna motnja

Pri generalizirani anksiozni motnji prevladuje pretirana zaskrbljenost, napetost in nelagodje. Navadno so osebe s to motnjo že od nekdaj bolj občutljive in imajo stalno nekoliko povišan nivo tesnobe. Bojijo se, da bi se kaj neprijetnega pripetilo ljudem, ki jih imajo radi, ali pa je zaskrbljenost vezana na vrednote posameznika. Na nek način so osebe s to motnjo prepričane, da jih bo njihova skrb ščitila pred nesrečo (npr. če me bo dovolj skrbelo – tudi če zaradi tega ne bom mogel spati, se bom zares potrudil in zagotovo opravil vse izpite). Prisoten je dvom vase in v možnost rešitve. Oseba se ukvarja predvsem s telesnimi simptomi ali pa z negativnimi mislimi. Približno 7 % ljudi trpi zaradi te motnje. Pri ženskah je dvakrat pogostejša kot pri moških.

  • Panična motnja

Panični napad je izjemno neprijeten, a povsem nenevaren, za posameznika in okolico pa lahko dramatičen, saj ga spremlja vrsta telesnih in duševnih simptomov tesnobe. Ob paničnem napadu se oseba boji da bo umrla, izgubila zdrav razum ali pa nadzor nad svojim vedenjem. Najpogosteje se pojavi v zgodnjih do srednjih dvajsetih letih. Vzpostavi se začarani krog med situacijo in telesnim odzivom nanjo, tako da se posameznik boji svojega odziva, ne pa same situacije.

  • Fobične motnje

Pri fobičnih motnjah gre za hud strah pred določenimi predmeti ali situacijami: ločitev od staršev, javno nastopanje, srečanje s pajki, kačami, višino, nevihtami, medicinskimi posegi … Vedno je prisotno izogibanje predmetu ali situaciji in napačno prepričanje, da so simptomi tesnobe nevarni. Fobije so pogoste, saj za socialno fobijo (strah pred javnim nastopanjem) trpi do petina vseh, ki se šolajo.


Kako si pomagati pri pretirani tesnobnosti?

Najprej si je treba priznati, da sploh imamo težave, nato pa se z njimi soočiti. Izogibati se je treba poskusom samozdravljenja, bodisi z zdravili, ki jih posameznik dobi od koga drugega, še manj pa s kakšnimi psihoaktivnimi snovmi (alkohol, ilegalne droge). Tudi kofein lahko poveča stopnjo tesnobnosti. Če težave trajajo dlje časa, se je o njih potrebno posvetovati s svojim zdravnikom.

Za prispevek se zahvaljujemo doc. dr. Mojci Z. Dernovšek, dr. med. iz Psihiatrične klinike Ljubljana in Inštituta za varovanje zdravja RS.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR