Najbolj običajen in navadno tudi najprimernejši način zaposlitve je sklenitev pogodbe o zaposlitvi (PZ), s katero nastane delovno razmerje.

  • Najugodnejša je PZ za nedoločen čas, saj je delavec v tem primeru deležen celotnega delovnega varstva, varovan pa je tudi pred prenehanjem PZ na pobudo delodajalca. Slednji mora pri odpovedi PZ upoštevati ZDR tako glede postopka odpovedi kot tudi utemeljenosti in resnosti odpovednega razloga.
  • PZ za določen čas se lahko sklene v primerih povečanega obsega dela, sezonskega dela, nadomeščanja začasno odsotnega delavca, začasno povečanega obsega dela, projektnega dela, voljene in imenovane funkcionarje ipd. Pogodba se sklene z istim delavcem za isto delo največ za dve leti oz. dokler traja projekt. V času trajanja delovnega razmerja za določen čas imata pogodbeni stranki enake pravice in obveznosti kot v delovnem razmerju za nedoločen čas.
  • Možna je tudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku oz. agencijsko delo. To pomeni, da delavec sklene pogodbo z agencijo, ki podjetjem išče delavce. Delavci so v agenciji lahko zaposleni za določen/nedoločen čas. Pri tem pa prenehanje potrebe podjetja po delavcu ni razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec in delavec se v pogodbi o zaposlitvi dogovorita tudi o višini nadomestila plače za čas predčasnega prenehanja dela pri uporabniku oziroma za čas, ko delodajalec delavcu ne zagotavlja dela pri uporabniku, ki ne more biti nižje od 70 % minimalne plače. Brezposelna oseba lahko sklene tudi pogodbo o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del. Ta lahko traja eno leto, v izjemnih primerih se lahko podaljša.
  • Pogodba s krajšim delovnim časom je lahko za določen ali nedoločen čas. Pri tem se šteje za krajši čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu. Delavec ima pravico do minimalnega dopusta, regres pa se izplača sorazmerno delovnemu času.
  • Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu. Kot delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Delavec, ki opravlja delo na svojem domu, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja.  Delavec ima pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu. Višino nadomestila določita delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi.

Obstajajo tudi druge oblike pogodb, ki pa jih ne ureja ZDR in ne prinašajo varnosti in bonitet kot zgoraj omenjene. Med te sodijo npr. podjemna pogodba, pogodba o avtorskem delu, posameznik lahko opravlja delo tudi kot s. p. Več v primerjavi med temi načini dela.

Kaj mora pogodba vsebovati?

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati naslednje zakonsko predpisane sestavine (po 29. členu ZDR):

  • podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,
  • datum in nastop dela,
  • naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela s kratkim opisom dela,
  • kraj opravljanja dela (če ni naveden, velja, da se delo opravlja na sedežu delodajalca),
  • čas trajanja delovnega razmerja in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,
  • ali gre za delovno razmerje s polnim ali s krajšim delovnim časom,
  • dnevni ali tedenski redni delovni čas in razporeditev delovnega časa,
  • določilo o znesku osnovne plače delavca v valuti, veljavni v Republiki Sloveniji, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter o morebitnih drugih plačilih,
  • druge sestavine plače delavca, plačilno obdobje, plačilni dan in način izplačevanja plače,
  • določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,
  • dolžina odpovednih rokov,
  • navedba kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in
  • druge pravice in obveznosti v primerih, določenih s tem zakonom.

Pred podpisom pogodbe je to treba natančno prebrati. ZDR nalaga delodajalcu, da izbranemu kandidatu izroči predlog PZ. Kandidat jo ima pravico odnesti domov, dati v pregled in se po treh dneh odločiti, ali PZ tudi sklene.

Konkurenčno klavzulo delodajalec doda v pogodbo v primerih upravičenega interesa, da delavcu prepreči konkurenčno delovanje po prenehanju delovnega razmerja po njegovi volji ali krivdi. Delavec se tako zaveže, da določen čas po prenehanju delovnega razmerja ne bo opravljal konkurenčne dejavnosti.

Pozorni bodite še na …

– Pogodba o zaposlitvi mora biti sestavljena v pisni obliki, vendar ravnanje v nasprotju s tem ne vpliva na obstoj delovnega razmerja.
– Delovno razmerje je sklenjeno z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi, vendar se lahko dogovorite, da delo nastopite šele po določenem času od dneva sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
– Vključitev v socialna zavarovanja je vezana na datum nastopa dela. Fotokopijo prijave v socialna zavarovanja mora delodajalec delavcu izročiti v 15. dneh od nastopa dela.
– Če v pogodbi o zaposlitvi ni določeno trajanje delovnega razmerja in v primeru, če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni bila sklenjena v pisni obliki, se šteje, da je takšna pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas.
– Če po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas še vedno delate pri delodajalcu, vendar brez vsakršne pravne podlage, lahko od delodajalca pisno zahtevate sklenitev pogodbe za nedoločen čas. Če delodajalec v osmih dneh ne stori ničesar, imate možnost sodnega varstva.
– Nova pogodba o zaposlitvi se sklene, če se spremeni naziv delovnega mesta oziroma opis dela, čas trajanja delovnega razmerja ali delovni čas (polni/krajši). V primeru  ostalih sprememb, med katere spada tudi sprememba zneska osnovne plače, pa se sklene pisni aneks k pogodbi o zaposlitvi.

Vira: www.mddsz.gov.si, www.uradni-list.si.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR