Je pa ta razlika pomembna, če želimo poudariti pomen znanja za vseživljenski razvoj vsakega posameznika in posledično njegovo prihodnost v družbi znanja. Pomembna zato, ker moramo ločiti vsebino in način podajanja znanja. Govorimo seveda o tem, da moramo delati prave stvari na pravi način. Moramo se torej učiti pravih stvari in se jih priučiti na pravi način. Tradicionalna metode izobraževanja nam lahko dajo primerno znanje, ni pa nujno, da ga bomo znali in vedeli uporabiti v praksi. Prav tako ni nujno, da se s to obliko podajanja snovi sploh lahko zaobjamejo prave stvari. Zato se poraja vprašanje kako premostiti te težave in kakšna metoda je najboljša?
Odgovor leži v progresivni obliki izobraževanja
Sedaj se verjetno sprašujete kakšna je razlika med progresivno in tradicionalno obliko izobraževanja. Razlika leži v osnovnem vprašanju, ki si ga posamezna izobraževalna ustanova zastavi. Progresivne ustanove si zastavijo vprašanje: ”kako lahko na najboljši možni način pripomoremo k razvoju posameznega študenta?” medtem, ko se tradicionalne ustanove sprašujejo ”kako doprinesti k razvoju znanosti in objaviti čim več znanstvenih člankov?”
Ne želim reči, da je ena ustanova boljša od druge; vice versa; verjamem, da si mora vsaka univerza izbrati svojo pot. Gledano z vidika mednarodne izobrazbe in lastnih izkušenj pa so tiste univerze, ki se osredotočajo na razvoj slehernega študenta, boljše v razvoju študentov. Sliši se precej logično, kajne? Na seznamu organizacije Dream Foundation boš zato prej verjetno našel univerze, ki izvajajo svoje programe na podlagi progresivnega modela učenja oz. takšne, ki veljajo bolj za progresivne kot tradicionalne.
Kar se tiče metod poučevanja na tradicionalnih univerzah mislim, da ni potrebno veliko povedati. Veliko večino predstavljajo predavanja, kjer pričakujejo od tebe, da ne govoriš in pozorno spremljaš predavanje in ponavadi ni velike razlike, če greš na predavanje ali snov predelaš doma iz knjige, saj boš zelo verjetno v obeh primerih prestal test. Prav tako si verjetno opazil, da lahko na tradicionalnih univerzah pozabiš na tisto, kar si se naučil, saj te tega v življenju ne bo nihče več vprašal. Progresivne metode učenja se po drugi strani kažejo predvsem v skupinskem delu, projektnem delu, problemsko zastavljenimi študijami, delo v laboratoriju, razpravami v skupinah, ipd. Prav tako se ne učiš veliko stvari, ki ti v življenju ne bodo prišle prav. Predvidevam, da si za večino stvari že slišal, vendar naj za nazoren prikaz razlik med obema metodama navedem nekaj primerov.
V večini primerov skušajo tudi tradicionalne univerze vpeljati nove oblike učenja, žal neuspešno. Razlog leži v tem, da ima npr. skupinsko delo v tradicionalnem modelu popolnoma drug pomen kot v progresivnem. Z drugimi besedami, metodološki vidik progresivnega učenja vpliva na študentovo zaznavanje počutja v razredu, vendar se na tem mestu ne bomo spuščali v podrobnosti teorije kreativnega učenja. Ob tem vam tudi zagotavljam, da je razvoj novih oblik učenja zelo zanimiva in draga stvar (zato je samo ”kombiniranje” več različnih metod med seboj lahko zanimivo, vendar ne daje želenih rezultatov). Zaradi tega je lahko skupinsko delo v tradicionalni obliki za študente nezanimivo, dolgočasno ali celo depresivno. Kako poteka – skupini študentov se dodeli naloga in ti si jo razdelijo na takšen način, da vsak izmed njih opravi določen del. Končni izdelek se tako sestoji iz 4 do 6 različnih osebnih delov. V progresivni obliki ima skupinsko delo popolnoma drug pomen, saj daje študentom priložnost spoznati druge ljudi, pomaga razumeti sodelovanje s posamezniki z različnimi ozadji, poda osnove oblikovanja skupin in potrebo po različni vrstah ljudi v timu. Pogosto boste v progresivnih univerzah zasledili, da morajo študentje opraviti projektno delo. To pomeni reševanje težav vzetih iz resničnega življenja (real life issues) s ciljem implementacije lastne teorije.
Druga velika razlika je v tem, da uporabljajo progresivne univerze najmanj 50% progresivnih oblik učenja, med tem ko jih tradicionalne univerze le 20%.
Za konec lahko morda še dodam, da progresivne metode učenja pomagajo študentom veliko lažje razumeti ter zapomniti teorijo. Prav tako omogočijo naravni prožnosti vsakega posameznika, da razvije svoj potencial na natančno določenem področju, ki ga zanima (npr. pri študiju imaš velike možnosti odločanja v katerih projektih boš sodeloval, in katero področje želiš raziskati bolj podrobno).
Se sliši preveč dobro, da bi bilo resnično? A vendar je. Organizacija Dream Foundation skuša dijakom in študentom omogočite študij tudi na takšnih izobraževalnih ustanovah, ki ponujajo progresivne metode učenja.
Za več informacij lahko obiščeš spletno stran: www.dreamfoundation.eu
