Vsako od teh oblik vam predstavljamo, vi pa se na koncu odločite, katero boste izbrali. Z informacijami nam je pomagal Jure Filip, računovodski, davčni in finančni svetovalec, Data, poslovne storitve, d. o. o.

SAMOSTOJNI PODJETNIK S. P. 

Pri opravljanju dela z lastnim s. p. se lahko odločite za »polni s. p.« ali pa »popoldanskega«. Zadnji je možen, če imate plačilo prispevkov urejeno z drugo obliko zaposlitve (npr. da ste že zaposleni) in ni glavna oblika vašega dela, prav tako pa se plačilo prispevkov razlikuje glede na vaše redno delo (tisti, ki so zaposleni za manj kot 40 ur tedensko, in tisti, ki so zaposleni za 40 ur tedensko). Če že imate načrte za podjetništvo ali pa delodajalec od vas pričakuje, da boste delali z lastnim s. p. lahko ustanovitev opravite zelo hitro in enostavno.Obiskati morate eno od točk VEM (npr. http://data.si), kjer boste uredili vso dokumentacijo.Opraviti boste morali usposabljanje za varstvo pri delu, zdravniški pregled in oceno tveganja, ter izbrati računovodski servis, ki bo skrbel za vaše poslovne knjige. Na Dati pa opozarjajo, da bodite pozorni, da dela ne opravljate kot ekonomsko odvisna oseba (opravljate delo dlje časa za enega naročnika), na katere je postal v zadnjih letih Inšpektorat RS za delo zelo pozoren.

HTML Code here

Pri samostojnem podjetništvu plačujete prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec (priporočamo, da s. p. ustanovite v prvih dneh meseca, saj boste tako prve prispevke plačali šele čez mesec in pol). Višina prispevkov se prvo leto izračuna glede na višino minimalne osnove, naprej pa se računa glede na uspešnost poslovanja oz. glede na ustvarjen dobiček.

Kot s. p. pa morate seveda plačevati davke. Če ne boste imeli veliko materialnih stroškov oziroma je vaša glavna dejavnost npr. programiranje ali pa svetovanje, potem razmislite o normirani obdavčitvi – pavšalna obdavčitev z davkom 20%. To pomeni, da se za plačilo davka upoštevajo samo dejanski davčno priznani prihodki, odhodki pa so vam priznani v višini 80 odstotkov ustvarjenih davčno priznanih prihodkov. Upoštevati je treba, da izračuni kažejo, da se normirana obdavčitev izplača šele pri mesečnih prihodkih, višjih od 1.500 €. Je pa za končno odločitev izbire ugotavljanja davčne osnove treba pristopiti povsem individualno. Drug primer plačevanja davkov pa je davčna osnova z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov. To pomeni, da je davčna osnova dobiček, ki se določi kot razlika med prihodki in odhodki (oboji morajo biti davčno priznani), znižan za vse priznane davčne olajšave. Davčna stopnja je glede na doseženo osnovo in dohodninsko lestvico.

PODJEMNA IN AVTORSKA POGODBA

Primerni sta za občasna in kratka dela. Podjemna se največkrat sklene za popravila, izdelavo, npr. za fizična dela, obrtniška opravila ali pa varstvo otrok. Na Dati še pravijo, da »varstvo otrok in inštrukcije lahko opravljate tudi kot osebno dopolnilno delo – za to se morate prijaviti v register, kupiti vrednotnico, omejeni pa ste tudi z vrstami dela in zaslužkom, ki ne sme presegati 3.186 evrov v posameznem polletju«. Če je rezultat dela avtorsko delo, pa je bolj primerna avtorska pogodba (npr. pisana, glasbena, umetniška dela, avtovizualna, fotografska dela, predstavitve …). Obe pogodbi se lahko skleneta ustno ali pa pisno, zadnje je bolj priporočljivo. Pogodba velja za občasna ali začasna dela in nikakor ne sme biti obravnavana kot redna zaposlitev, prav tako pa se je ne obravnava kot samozaposlitev. Če delate s podjemno ali avtorsko pogodbo in je vaše delo podobno redni zaposlitvi, vas mora delodajalec zaposliti. Zakonsko ni opredeljeno, koliko časa lahko traja pogodba. Prednosti takšnega načina dela so, da omogoča dodatna dela, četudi ste že zaposleni, prav tako pa je primerna za študente in brezposelne. Zadnji morajo o takšnem delu obvestiti Zavod za zaposlovanje, saj to lahko vpliva na višino pomoči. Jure Filip, računovodski, davčni in finančni svetovalec, Data, poslovne storitve, d. o. o., pojasnjuje, da je treba pri delu brezposelnih na avtorsko ali podjemno pogodbo ob izplačilu plačevati tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 %. Prispevek plača pogodbeni delavec, če ni zavarovan že po kakšni drugi podlagi (npr. redna zaposlitev). Delo šteje v delovno dobo – za en mesec delovne dobe je treba prejeti bruto honorar v višini minimalne plače.

ŠTUDENTSKO DELO 

»Študentsko delo se na podlagi Zakona o spremembah in ureditvah zakona o uravnoteženju javnih financ od 1. februarja 2015 zaradi plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje šteje v pokojninsko dobo. Študentom in dijakom se od nakazila odvede 15,5 % za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Velja tudi minimalna urna postavka 4,73 evra bruto na uro,« pojasnjuje Jure Filip. Takšno delo je dober način za pridobivanje izkušenj in spoznavanje delodajalcev. Meja za leto 2018, da vam ni treba plačati dohodnine, je za vzdrževane družinske člane 2.436,92 €, za nevzdrževane člane pa 5.739,62 €. Pozorni pa bodite tudi na nakazila. Če je nakazilo višje od 400 €, plačate 25-odstotno akontacijo (odvede se 22,5%, ker se upoštevajo 10% normirani odhodki. Ta znesek lahko dobite nazaj pri obračunu dohodnine. Vseeno se glede razbitja nakazila dogovorite z delodajalcem že pred začetkom dela.

DELO NA ČRNO

Problem, do katerega lahko pride po končanem študiju, pa je delo na črno. Za delo na črno se štejejo vsa dela, kjer ni izdanega računa (npr. da vas postriže prijateljica frizerka, ki ima svoj salon) ali pa kjer delo ni urejeno s pogodbo (npr. delo brez napotnice ali na drugo napotnico). Inšpektorji delo na črno vestno odkrivajo, kazen pa je tako za delavca kot tudi delodajalca.

PRIMERJAVA RAZLIČNIH VRST DELA

AVTORSKA POGODBAPODJEMNA POGODBAS.P.S. P. NORMIRANIŠTUDENTSKA NAPOTNICA
Bruto znesek pogodbe1.000 €1.000 €1.000 €1.000 €1.000 €
Vsi prispevki iz bruta218,60 €218,60 €254,06 €*254,06 €*155 €
Akontacija dohodnine170,35 €170,35 €/40 €186,25 €
Vaš neto dohodek611,05 €611,05 €745,94 €705,94 €658,75 €
Vsi prispevki delodajalca na bruto93,80 €93,08 €//157,40 €
Posebni davki/250 €//180 €
Strošek delodajalca1,093,80 €1.343,80 €1.000 €1.000 €1.337,40 €

*Pri s. p. je upoštevano 50 % znižanje prispevkov PIZ za vse, ki prvič registrirajo samostojno dejavnost (sicer je višina prispevkov 372,91 € za april 2018).

 

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR