Kaj sploh je stres?

V slovarju slovenskega knjižnega jezika, boste med drugim našli naslednjo razlago o stresu: »odziv organizma na škodljive (zunanje) vplive.« In kot prvo bi želel opozoriti, da ko govorimo o stresu ne gre za nekaj kar je živo, kar obstaja zunaj nas, temveč gre za neko aktivnost, neko dejanje, ki ga izvajamo. Gre dejansko za naš odziv in če smo mi tisti, ki se odzivamo imam za vas dobro novico. Odziv lahko spremenimo in ga naredimo takšnega kot si ga želimo, kajne?

Včasih, ko me vprašajo, če imam kaj stresa, pogledam najprej v levi žep, potem v desni žep in odgovorim, da ga ne najdem. Potem so še vprašanja, kje čutimo stres? V levi ali desni nogi? Ali pa npr. »ne spim zaradi stresa«. Ali se vam ne zdi, da je tudi to simpatična trditev, kot da bi stres ležal ob nas v postelji in nas žgečkal, da ne moremo spati? Nekateri ljudje govorijo, da je danes veliko težje, ker je življenje hitreje, več stresa. Vprašanje, ki ga lahko takoj postavimo tej trditvi je: »Kdo dejansko odloča o tem, kako v resnici živimo?« in opravičila, kot so čas, profesorji, starši, šola, zahtevnost, tehnologija, so zgolj izgovori, ki jih danes najdemo na pretek, pa vendarle boste našli ljudi, ki živijo umirjeno in sproščeno ter druge, ki živijo polni t. i. stresa.

Kako deluje naš um in kako sploh mislimo?

Svet zaznavamo skozi vseh pet naših zaznav ali reprezentacijskih sistemov. Ko pomislimo na nek predmet ali dogodek povezan z njim npr. avto, ga lahko opišemo (v mislih ali na glas) s slikami, torej s tem, kakšne barve je, oblike, lahko ga opišemo z zvokom, če pomislimo na vožnjo z njim lahko rečemo, kako glasen, kako tih je. Lahko ga opišemo tudi kinestetično, torej z občutki, če pomislimo na materiale iz katerih so narejeni sedeži, udobnost sedežev, na udobnost vožnje s tem avtomobilom itd. Če ima avtomobil poseben vonj (vonj po novem npr.), lahko tudi to uporabimo, da je naša predstava še bolj popolna. Včasih poleg vida, sluha, občutkov, vonja, dodamo še okus. Torej mislimo tako, da v našem umu delamo slike, zvoke, občutke, vonjave in okuse.

Če se vrnemo spet k naši besedici stres med študijem in če uporabljamo stres kot samostalnik nam že navzven daje občutek, da je to nekakšna konstanta ali nekaj, kar ne moremo spreminjati. Poglejmo tale primer: »Pomanjkanje učenja in lenoba mu nista dovolila, da bi bil študij do danes uspešno zaključen.« Če stavek napišemo na takšen način nam pravzaprav ne daje toliko priložnosti za iskanje rešitve, za izboljšanje ali popravek, kot naslednji pa stavek, kjer uporabljamo glagol: »Ker ni namenil dovolj časa študiju ali ker se ni dovolj učil, ni uspešno zaključil študija.« Že sam stavek nam daje odgovor oz. rešitev problema veliko bolj jasno kot prvi stavek. Treba je nameniti več časa učenju. Podobno velja za stres. Če smo v zgornjem odstavku ugotovili, da mislimo s slikami, zvoki, občutki, vonji in okusi, potem pomeni, da če nekdo reče: »Imam stresno obdobje.« ali pa »imam veliko stresa pred izpitom.« to zgolj pomeni, da v svojem umu, dela grde, neprijetne slike, predstave, posluša neprijetne zvoke, gradi neprijetne občutke itd. o tem, kako bo na izpitu ali kako bo, če bo padel (padla), ne glede na to, da tega z gotovostjo ne more trditi. Če torej to aktivnost »stresiranja« drugače poimenujemo in ugotovimo, kaj sploh počnemo v našem umu, je možnost, da najdemo ustrezen rezultat ali rešitev za to veliko večja.

Kako zmanjšati stres med študijem?

Odgovor ali rešitev za zmanjšanje stresa je tako več kot očitna. Če se zavemo, da je »stresiranje« aktivnost, ki jo počnemo sami, pomeni da, lahko tudi sami to isto aktivnost prekinemo in ne »stresiramo«.

Ali lahko še bolj enostavno zapišem odgovor: Nehajte početi vse, kar dela to, kar poimenujete stres!

Torej, če poenostavljeno povemo, lahko spremenimo naše misli o tem, kar nam povzroča, da občutimo stres med študijem, kar z drugimi besedami pomeni, da spremenimo slike, zvoke, občutke (morda tudi vonjave in okuse), ki jih delamo v povezavi z izpitom ali testom, ki je pred nami, hkrati bomo s tem tudi povzročili, da to, čemur rečemo stres izgine ali se bistveno zmanjša.

Zanimiva je zgodba o otroku, ki riše grozljivo sliko na platno, ko sliko zaključi, jo pogleda in se ustraši, zakriči in steče k mami. To počne vsak dan, vedno znova in znova. Ali ne bi bilo enostavneje, če bi nehal risati te slike, ga vpraša mama? Podobno tudi jaz vprašam vas: Ali ne bi bilo enostavneje, če bi se prenehali »stresirati«?

Dr. Aleksander Šinigoj iz Mastermind Akademije, NLP (nevrolingvistično programiranje) trener in coach (svetovalec) na področju osebne in poslovne rasti, predstavlja tehniko, ki jo lahko uporabljate, če želite spremeniti vaš pogled o izpitu ali testu, ki je pred vami in zmanjšati stres med študijem: »Tehnika se imenuje hitra tehnika za odpravljanje strahu.

Korak 1: Pomislite na strah pred izpitom/testom ali na stres med študijem, ki ga imate (oz. ki si ga sami delate, kot ste ugotovili v začetku prispevka). Spomnite se trenutka, ko ste ta strah izkusili zadnjič.

Korak 2: Predstavljajte si sebe v kinu, kako sedite na stolu, gledate sebe na ekranu, ko greste skozi to izkušnjo strahu pred izpitom.

Korak 3: V nadaljevanju si lahko predstavljate sebe v projekcijski sobi na vrhu kina, ko gledate dol sebe, ki sedi v kinu in gleda na filmsko platno, kjer se ta strašna izkušnja dogaja.

Korak 4: Zavrtite si film do konca, kjer ste uspešno preživeli izkušnjo (torej izpita je konec, uspešno ste ga opravili) in si predstavljajte, da ste v filmu na koncu izkušnje, srečni, zadovoljni.

Korak 5: Ko ste v filmu (v svojem telesu) na koncu izkušnje, si predstavljajte, da se film vrti nazaj, kar pomeni, da gredo vsi dogodki od konca proti začetku. Hodite nazaj, govorite nazaj, slišite cirkuško glasbo v vaših glavah, dokler ne pridete na začetek filma, do trenutka, ko ste se prvič s to izkušnjo srečali.

Ponovite korake 1-5 najmanj dvakrat.

Opazujte spremembo v vaših čustvih, ko to počnete in mislite na strah ter bodite pozorni, kako sploh ne čutite strahu ali stresa. S temi tehnikami boste svoje misli in energijo usmerili v to, kar si sami želite in se predvsem bolje počutili. Srečno!«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR