Dobra priprava priharni čas

Zastavite si vprašanje, kaj profesor hoče od vas ter kako in kje boste ta odgovor dobili. Ko si boste odgovorili, začnite z zbiranjem virov (priporočamo spletne iskalnike knjižnic, veliko literature je v celoti dosegljive preko oddaljenega dostopa). Viri naj bodo znanstveni in strokovni (wikipedia je lahko le pomoč pri iskanju virov).

Iz vsake literature izluščite tisto, kar je bistveno za vas. Če je virov preveč, jih med seboj primerjajte, na tak način boste ugotovili, katere so skupne značilnosti, skupni avtorji, kakšne so kontra teorije in kakšni so trendi. Pred pisanjem morate biti prepričani, da literaturo resnično razumete in ste sposobni kritičnega, objektivnega pogleda nanjo. Že objavljene statistike naj vam bodo izhodišče za nadaljnje delo.

Če boste v svojo seminarsko nalogo vključili tudi anketo, razmislite najprej, kaj želite z njo raziskovati. Vprašanja naj bodo kratka, razumljiva, nesugestivna ter prilagojena anketirancem.

Zgradba seminarske naloge

1. NASLOVNA STRAN mora vsebovati naziv in naslov fakultete, ime in priimek avtorja, naslov,  predmet, pri katerem se naloga izdeluje,  ime in priimek učitelja oz. mentorja,  kraj in datum izdelave seminarske naloge.

2. NASLOV naj bo povezan z vsebino in naj pritegne pozornost. Mora biti jasen in razumljiv ter ne predolg.

3. KAZALO VSEBINE vsebuje vse naslove poglavij z označenimi stranmi, vključiti pa morate tudi kazalo preglednic, kazalo slik, kazalo prilog.

4. UVOD bralcu predstavi vaše delo, zato mora obsegati kratek povzetek vsebine in zgradbe ter teoretično izhodišče. Odgovoriti morate na vprašanja, zakaj in kako ste preučevali zadevo. V tem delu postavite tudi hipoteze (trditve) in pojasnite, katere metode ste uporabili in zakaj ste se odločili ravno zanje.

Kako postaviti hipotezo? Po navadi so hipoteze določene trditve, ki jih na podlagi svojega mnenja ali prebrane literature sklepate, si upate trditi in jih boste nato z raziskavo potrdili ali zavrgli. Dobra hipoteza temelji na dvomu, vsebovati pa mora dve ali več spremenljivk.

5. JEDRO je glavni del seminarske. Razdelite ga na poglavja. Prvo poglavje naj bo predstavitveno. V njem obrazložite temeljne pojme, ki se bodo pojavljali skozi vašo nalogo. Če je treba, naredite podpoglavja, kot so 1.1, 1.2 itn. Dobro premislite, kakšen podnaslov sodi h glavnemu naslovu. Vseh manjših podnaslovov vam ni treba številčiti. Izogibajte se še nadaljnjemu številčenju (na primer 1.1.1. …), saj ni zaželeno. Pazite, da si posamezni deli besedila ne bodo nasprotovali. Natančno uporabljajte strokovno terminologijo in pišite v slovnično pravilnem jeziku. Ne obračajte stavkov in ne ponavljajte istih misli.

6. ZAKLJUČEK reši izziv. To je del, v katerem potrdite ali zavrnete svoje hipoteze, napisati pa morate tudi predloge za nadaljnje delo, izrazite pa še svoje mnenje na obravnavano temo in izzive, na katere ste naleteli pri pisanju.

7. VIRI IN LITERATURA je navedba vseh virov, ki so uporabljeni. Navesti jih je treba po pravilih fakultete, po abecednem redu priimkov avtorjev.

8. PRILOGE vsebujejo zemljevide, skice, tabele, fotografije, članke, besedila, anketo …

Seminarska naloga

Pa začnimo … zbiranje informacij, virov

… pa ne še s pisanjem seminarske naloge. »Najpomembnejši del je zbiranje informacij, pri katerem je treba prebrskati med vsemi informacijami, ki so že bile napisane na dotično temo. Te podatke je treba sestaviti v smiselno celoto, iz katere lahko potem začnemo delati seminarsko nalog. Prebrskamo lahko po spletu, gremo v knjižnico, da ugotovimo, koliko literature je napisane na našo temo. Pregledamo čim več virov, ki jih na koncu seminarske naloge tudi navedemo, saj morajo biti vse informacije zbrane, preverjene in urejene s strani različnih strokovnjakov. Na osnovi zbrane literature in podatkov, do katerih smo prišli, pa sestavimo nekakšen okvir, kako bo sestavljena seminarska naloga, napišemo si oporne točke in glavna poglavja, ob katerih navedemo okvirno vsebino. Potem pa začnemo z uvodom, v katerem predstavimo svoje delo v seminarski nalogi,« razlaga Sanda Gajsar, profesorica slovenščine. Svetujemo vam, da za pregled literature uporabite bibliografski sistem Cobiss (www.cobiss.si) in digitalne knjižnice posameznih univerz (UL: http://dikul.uni-lj.si, UM: http://dkum2.uni-mb.si). Po tujih in domačih bazah lahko iščete na Metaiskalniku (http://metalib.izum.si:8331/V), do elektronskih baz tujih znanstvenih revij, pa lahko dostopate s knjižnic vaših fakultet. V bazah lahko poiščete celotne tekste ali pa povzetke.

ŠE NEKAJ UPORABNIH NASVETOV:

  • Ko zaključite z delom, svoj izdelek vsaj še dvakrat preberite, da se izognete slovničnim, stilističnim in vsebinskim napakam. Med prvim in drugim branjem naj mine vsaj nekaj dni.
  • Med besedilom pišite opombe, ki kažejo na to, da znate ločiti bistveno od nebistvenega. Postavite jih na dno strani ali na konec besedila. Nikoli ne pišite opomb na izraze v naslovu, podnaslovih, uvodu ali zaključku. Opombe sodijo le v glavni del besedila.
  • »Poslovenite« svoje pisanje. Pri pisanju se izogibajte tujk. Če imamo za besedo ustrezen slovenski izraz, uporabite slovenskega. Če prevajate in niste prepričani v svoj prevod, navedite izraz tudi v izvirnem jeziku.
  • So kratice jasne tudi laiku? Vse kratice morajo biti pojasnjene. Če se v besedilu pojavlja npr. beseda Evropska unija, lahko v nadaljevanju pišete EU, če ste prvič k celotnemu izrazu v oklepaju napisali (EU).
  • Vzemite si dovolj časa. Ne načrtujete pisanja naloge zadnjo noč pred rokom za oddajo.
  • Odstranite vse moteče dejavnike, da ne bo pisanje trajalo 3-krat dlje, kot bi želeli. Ugasnite televizijo, zaprite vsa družbena omrežja in za nekaj časa utišajte telefon.
  • Uporabljajte spletno stran fran.si in besana.si, če ste v dilemi o pravilni rabi besede ali kako jo sklanjati.
  • Če naloga nastaja v skupini, uporabite kak program, v katerega lahko vsi nalagate svoje ideje in svoj del naloge (Google Documents, TitanPad, Trello …).
  • Ne pozabite navesti vseh virov, iz katerih ste črpali podatke. Da boste imeli čim manj dela s citiranjem, uporabite program, kot je npr. EndNote ali Mendelay.
  • Članke na spletu iščite v znanstvenih podatkovnih zbirkah (mEga, diKul, UM:NIK itd.), nikakor ne navajajte nestrokovnih virov s spleta.
  • Če vaša naloga nastaja na podlagi rezultatov raziskave, za spletne ankete uporabite brezplačen program, dostopen na spletu (npr. SurveyGizmo, 1ka, MojaAnketa itd.).

Citiranje

»Če v besedilu navajamo citate (natančen prepis besedila), je treba to tudi ustrezno označiti. Za dobesedne navedbe moramo uporabiti narekovaje (»«),s katerimi označimo, kateri del besedila smo citirali, lahko uporabimo tudi poševno pisavo za večjo preglednost. Na koncu citata pa navedemo avtorja. To naredimo tako, da v oklepaj napišemo avtorja, leto izdaje dela, iz katerega smo črpali podatke, in stran, na kateri je besedilo napisano. Primer: (Avtor 2011: 65 ali Avtor 2011, 65). Tudi če avtorja samo povzamemo, torej ne prepišemo dobesedno, ampak se samo nanašamo na njegove ideje ali se nanj sklicujemo, označujemo na isti način. Na koncu seminarske naloge pa je seveda treba zabeležiti vse uporabljene vire in literaturo, iz katerih smo črpali podatke.« Pravila za citiranje se razlikujejo od fakultete do fakultete, zato upoštevajte pravila svoje fakultete, pri citiranju pa bodite konsistentni, torej citirajte avtorje čez celotni pisni izdelek enako.

V zadnjem času je bilo nekaj odmevnih primerov plagiatorstva, zato ne poskušajte vsebine prekopirati iz drugih nalog ali literature. Obstajajo namreč programi, ki prepisano vsebino takoj prepoznajo. Plagiatorstvo je kaznivo (preverite pravilnik svoje fakultete).

Tehnična navodila

  • Seminarska naloga mora biti zaporedno oštevilčena od prve do zadnje strani. Številčimo na spodnji strani, na sredini z arabskimi številkami. Oštevilčevanje strani se začne z uvodom; naslovnica in kazalo nista oštevilčena.
  • Seminarsko nalogo je treba razdeliti na več delov. Najpomembnejši so trije, uvod, jedro in zaključek, medtem ko se lahko jedro deli še na več podpoglavij, ki pa si morajo slediti v logičnem zaporedju. V glavnem delu seminarske naloge obravnavamo temo, pri katerem pokažemo na najpomembnejše podatke, ugotovitve ter spoznanja. Priporočljivo je, da se poglavja ne členijo preveč, kar zmanjšuje preglednost seminarske naloge.
  • Običajno se uporabljata pisavi Times New Roman ali Ariel, velikost 12, razmik med vrsticami 1,5. Za naslove poglavij in naslovno stran se lahko uporablja večja pisava, 14 za naslove poglavij, 16 za naslov seminarske naloge, lahko uporabimo tudi krepko pisavo. Poravnava je obojestranska.
  • Slike lahko uporabimo v seminarskih nalogah, vendar morajo biti pravilno opremljene, z naslovom, virom in najavo oz. opisom slike. Slike se ravnajo sredinsko.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR