Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. Če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.
Urška Turnšek, Visoka šola za varstvo okolja, Velenje, program: Varstvo okolja in ekotehnologije, 2. letnik 
»Želela sem si razširiti spekter znanj glede varovanja okolja, da bi lahko po študiju opravljala delo, povezano s sanacijo okoljskih bremen, degradiranih prostorov, onesnažene vode, zraka, tal … Visoko šolo za varstvo okolja v Velenju sem izbrala, ker sem želela dobre strokovne predavatelje er oseben odnos in dobro atmosfero med profesorji in študenti. Študij je izreden, traja dve leti in poteka v popoldanskem času. Ocenjevanje je vedno opravljeno z izpiti, saj je urnik sestavljen tako, da si predmeti sledijo drug za drugim in potem sledi izpit za določen predmet, ki se je izvajal. Izpite se tako lahko opravi skozi leto, pri nekaterih predmetih je predmet mogoče zaključiti s seminarjem. Poleg predavanj smo imeli pri nekaterih predmetih tudi terensko delo ali oglede v podjetjih in institucijah v bližnji okolici. Predmetnik je zelo raznolik, najkoristnejši so se mi zdeli predmeti Okoljske tehnologije, Trajnostno ravnanje s pokrajinskimi viri, Projektno in raziskovalno delo, Bioindikacija in biomonitoring, Okolje in energetski viri in Podnebne spremembe. Poleg tega smo imeli tudi predmete povezane z ekonomiko in pravom okolja, ki so meni predstavljale težji del študija.«
Katarina Novak, program: Varstvo okolja in ekotehnologije
»Za podiplomski študij na isti fakulteti sem se odločila, da nadgradim svoje znanje, pridobljeno na dodiplomskem študiju. Študij se izvaja predvsem v obliki predavanj, ki niso obvezna, in občasnih vaj, seminarjev in terena. Učim se iz zapiskov in druge literature, ki jo dobim v knjižnici ali na spletu. Koristni se mi zdijo prav vsi predmeti, saj nam razširijo obzorja. Vsi pa so lahko težki, če vanj ne vlagamo dovolj truda in prizadevnosti. Zaradi malega števila študentov je odnos med profesorji in študenti bolj sproščen. Najbolj so mi všeč terenske in laboratorijske vaje, včasih pa me zmoti pomanjkljiva komunikacija.«
Jolanda Rihter Pikl, program: Varstvo okolja in ekotehnologije
»Odločitev za podiplomski študij je vezana na željo po razširitvi znanja, v smislu preučevanja pojavov v okolju, obremenjevanja okoljskih virov ter ravnanje z odpadki. Ker je našteto neposredno povezano z družbo in tehnologijo, je potrebnega veliko znanja, da ekotehnolog najde rešitve za preprečevanje poškodb okolja, načrtuje sanacije, vodi okoljske projekte in osvešča ljudi o boljšem ravnanju z okoljem. Osnovni pogoj za uspešen študij so predavanja, vaje in samostojni seminarji. Po zaključku predavanj sledi izpit v ustni ali pisni obliki. Največ študiram iz pripravljenega gradiva profesorjev in iz svojih zapiskov. V kolikor je potrebno poglobljeno znanje, nas profesor usmeri na dodatno študijsko gradivo. Najbolj koristni so modularni predmeti, saj so strokovni in poglobljeno vezani na konkretno reševanje okoljskih problemov, s katerimi se seznanimo tudi na terenskih vajah. Pri vsakem profesorju ima študent možnost individualne obravnave, kar je pozitivno vezano na boljšo študijsko energijo. Fakulteta je odprta do študentov, na razpolago imamo jedilnico in knjižnico. Študentska svetovalnica pomaga pri študijskih izmenjavah ter mednarodni mobilnosti med študenti. Pogosto nam predavajo tuji predavatelji, ki nas seznanijo z okoljskimi problemi v drugih državah.«
Mateja Črep, program: Varstvo okolja in ekotehnologije
»Za podiplomski študij sem se odločila, da pridobljeno znanje poglobim in pridobim še več znanja, ki temelji bolj na praksi in ne samo s prebiranjem literature. Večinoma imamo predavanja, posamezni predmeti pa vključujejo tudi terenske vaje. Po izteku predmeta se piše izpit. Pri študiju si pomagam s knjigami, ki so jih napisali predavatelji predmeta, ter z zapiski. Učna literatura je na voljo v knjižnicah. Predavano vsebino predavatelji objavijo na spletni aplikaciji faksa. Rekla bi, da je vsak od predmetov koristen, če pa izpostavim kakšnega, pa bi to bili Ekologija in varstvo voda, Okoljske tehnologije ter Projektno in raziskovalno delo. Najtežji od predmetov je Toksikologija, predvsem zato ker je za razumevanje tega predmeta treba veliko predznanja, da se predavano vsebino lažje razume. Pozitivno je, da predavana vsebina temelji na veliko primerih dobrih praks in se spodbuja uporabo tuje literature pri pisanju seminarskih nalog. Predavatelji prijazno nudijo pomoč pri vprašanjih, vezanih na predavano vsebino ali seminarsko nalogo.«
