Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. Če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.

Gregor Robič, Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, program: Promocija zdravja, 2. letnik

»V svojem delovnem okolju sem vključen v zdravstveno vzgojni center, kot prostovoljec pa tudi v taborniško organizacijo in sem prepoznal študijski program, kot velik doprinos k dvigu kakovosti pri izvajanju programa na obeh področjih. Študijski program se v celoti izvaja v popoldanskem času, med tednom, v Ljubljani. Vsak predavatelj predstavi obseg predmeta z obvezno in priporočljivo literaturo, ki je dostopna v knjižnici fakultete ali na spletu. Vsekakor črpamo vire iz podatkovnih zbirk, do katerih nam dostop omogoča fakulteta. Stroškov z literaturo torej ni, ali so minimalni. Kot velik doprinos bi izpostavil predmete: Temelji promocije zdravja in Metode dela, na dokazih podprta praksa, Družbene neenakosti v zdravstvu, Raziskovalne metode, Socialni marketing in zagovorništvo v promociji zdravja, zdravje otrok in mladostnikov. Z upoštevanjem navodil profesorjev lahko obveznosti opravi vsak. Odnos je sproščen, spoštljiv, imamo možnost izraziti svoje mnenje in pomisleke. Zaposleni na fakulteti nam prisluhnejo, še posebej me navdušuje dostopnost bivše dekanje in sedanje vršilke dolžnosti. Vse stvari se študentje lahko pogovorimo in skupaj najdemo kompromise. Možnost vplivati na učni program, dostopnost zaposlenih do študentov, sodelovanje z vrhunskimi predavatelji so samo nekatere pozitivne stvari. Negativno bi izpostavil le, da bi bilo smiselno uvesti še več praktičnih pristopov.«

Špela Rojs, Fakulteta za medije,program: Strateško komuniciranje, 1. letnik

»Za študij sem se odločila, saj sem po 1. stopnji želela nekaj drugačnega, želela sem pridobiti čim več znanja in novih informacij. Čeprav je medijskih smeri veliko, sem se najbolj »našla« v programu, ki ga obiskujem. Študij je izreden. Predavanja potekajo v obliki konzultacij. Večinoma so pri nekaterih predmetih obvezne le vaje, medtem ko je priporočljivo, da obiskujemo tudi konzultacije, na katerih dobimo največ informacij o predmetu in naših nalogah. Nekatere izpite opravljamo po zaključenih predavanjih, druge v času izpitnega obdobja. Za študij najpogosteje uporabljam knjige in lastne zapiske, literaturo si izposodim v knjižnici na fakulteti. Zaradi manjših delovnih skupin je odnos med profesorji in študenti v večini premerov vedno korekten. Profesorji so dostopni, tudi za sodelovanje med nami. Odnos je na pristnejšem in prijaznejšem nivoju. Koristnejši predmeti se mi zdijo predmeti, povezani s komuniciranjem, tudi zato, ker me najbolj pritegnejo. Kot pozitivne lastnosti fakultete bi izpostavila: prilagodljivost, organiziranost in dostopnost. Med negativnimi pa malo število predavanj in skoncentriranost predmetov pred izpitnimi obdobji.«

Lucija Rožič, Fakulteta za poslovne in upravne vede, program: Poslovna ekonomija, 2. letnik

»Za podiplomski študij na FPUV sem se odločila, ker mi ustreza lokacija šole in predmetnik magistrskega programa, ki ga obiskujem. Za vsak predmet sem obiskala predavanja, vaje ter opravljala pisni izpit. Pri vseh predmetih je obvezna tudi izdelava raziskovalne naloge, katero smo morali opraviti, kot pogoj za pristop k izpitu. Študiram predvsem iz knjig in zapiskov s predavanj ter prosojnic profesorjev. Veliko sem se naučila tudi s pripravo omenjenih raziskovalnih nalog, saj je bila tema raziskovalne naloge vedno v sklopu predmeta, torej tema, ki je bila tudi na izpitu. Najtežja predmeta sta mi bila Mikroekonomija in Makroekonomija, saj je veliko gradiva, ki ga, kot izredni študent, težko osvojiš na predavanjih in vajah. Veliko je bilo potrebno samostojnega, individualnega dela doma, ki vzame tudi večji del prostega časa. Pri teh predmetih je bilo
tudi bistveno razumevanje teorije, še preden smo začeli študirati računske naloge. Pozitivno je, da so profesorji vedno dosegljivi, ustrežljivi in razumejo, da poleg izrednega študija študenti hodimo tudi v službo. Kar ne pomeni, da so popustljivi, vendar da, na podlagi tehtnih razlogov razumejo in opravičijo odsotnost ali neizpolnjevanje aktivnosti. Posledično skupaj s profesorji določimo, kdaj omenjene aktivnosti tudi opravimo.«

Urška Rožič, Fakulteta za komercialne in poslovne vede, Celje, program: Turizem

»Za podiplomski študij Turizma sem se odločila, ker sem se želela po dodiplomskem študiju še naprej izobraževati, pridobivati nova znanja s področja turizma in razvijati vodstvene ter organizacijske kompetence. Izredni študij mi omogoča, da poleg teoretičnega znanja pridobim še veliko praktičnih izkušenj, se preizkusim na različnih delovnih mestih in si ob tem ustvarim vizijo ter želje za prihodnost. Predmeti si sledijo en za drugim, vsak obsega 5-6 kombiniranih vaj in predavanj. Najprej poslušamo predavanja, nato izdelamo seminarsko nalogo, ki jo zagovarjamo. Potem smo teden dni prosti, da se intenzivno pripravljamo na izpit. Študiram iz gradiva, ki ga priporoči predavatelj, dobimo bodisi domačo ali tujo literaturo v obliki skript ali knjig ter elektronsko gradivo v e-učilnici. V 1. letniku je bil najbolj uporaben predmet Upravljanje s turističnimi destinacijami, ki ga je vodil izkušeni predavatelj s svojo turistično agencijo. Izdelati smo morali seminarsko nalogo za svojo turistično destinacijo v kateri bivamo. Za izpit smo predelali Strategijo trajnostnega razvoja slovenskega turizma 2017–2021 in 2 knjigi v tujem jeziku. V 2. letniku bi izpostavila predmet Raziskovalni seminar, kjer delo poteka v računalniški učilnici. Naučili smo se uporabe statističnega programa SPSS. Zanimiva je tudi Ekonomika trajnostnega razvoja, kjer smo naredili 2 seminarski nalogi iz področja trajnostnega razvoja. Odnos med profesorji in študenti je dober, profesorji so vedno pripravljeni pomagati in deliti svoje osebno znanje ter izkušnje s študenti, odprti so tudi za morebitno nadaljnje poslovno sodelovanje s študenti, tudi po opravljenem študiju.«

Tjaša Rendić, ERUDIO visokošolsko središče, program: Podjetništvo in mednarodno poslovanje, 1. letnik

»Na to fakulteto sem se vpisala zaradi želje po pridobitvi novih znanj in več odprtih možnostih. Veliko vlogo je imela tudi možnost online študija, saj si poleg službe in treh majhnih otrok ne morem privoščiti, da bi hodila na predavanja. Predavanja se snemajo, tako da si jih lahko tudi kasneje ogledam. V okviru predavanj so pri določenih predmetih obvezne vaje, ki so praktično naravnane in zelo koristne, so pa tudi obvezne za pristop k izpitu. Na koncu vsakega predmeta je ustni ali pisni izpit, ki prav tako poteka preko spletnega izpitnega portala. Pri učenju uporabljam gradivo, ki ga predavatelji naložijo na spletni portal, po potrebi pa si še sama poiščem gradivo, preko spleta ali v knjižnici. Predmetnik je sestavljen tako, da predmeti dopolnjujejo drug drugega in so naravnani tako, da z vsakim novim predmetom nadgrajuješ svoje že pridobljeno znanje. Od vsakega predmeta sem odnesla veliko koristnega, nekatere stvari že zdaj uporabljam v praksi. Ker sem prav pri vsakem predmetu naredila vse,
kar je bilo potrebno, predvsem pa spremljala vsa predavanja, mi nobeden od predmetov ni predstavljal velike ovire. Glede samega odnosa med predavatelji in študenti nimam pripomb, so zelo življenjski, odzivni in pripravljeni dodatno razložiti nerazumljive dele snovi.«

Mihaela Koštomaj, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, program: management znanja, 2. letnik

»Za vpis sem se odločila, saj fakulteta omogoča brezplačni redni študij ne glede na starost. Po drugi strani pa tudi za pridobitev novih znanj s področja managementa in vodenja organizacij ter nadgradnje obstoječega znanja. Hkrati so mi všeč tudi praktični predmeti, spodbujanje podjetništva, zanimivi gostje iz prakse, profesorji iz tujih univerz, zanimive ekskurzije, študentski projekti za podjetja ter tudi spodbujanje sodelovanja med študenti. Predavajo nam zanimivi predavatelji, tudi praktiki, nekdanji ministri v sestavi vlade, aktualna ustavna sodnica itd. Študij poteka v treh semestrih z vmesnimi izpitnimi obdobji. Predavanja mag. študija potekajo zgolj popoldne po 16:30, urnik je prilagojen zaposlenim študentom ali preko e-učilnice. Študijske obveznosti zajemajo izpiti, seminarske naloge, samostojni pisni izdelki, kvizi, praktične naloge v e-učilnici. V višjih ali zaključnih letnikih je več izbirnih predmetov in samostojnega dela. Študiramo iz zapiskov predavanj in seznama literature, ki jo predavatelj poda ob začetku predavanj. Knjige založbe MFDPŠ se lahko dobijo po ugodnih akcijskih cenah za študente MFDPŠ. Najkoristnejši se mi zdijo predmeti s področja prava, ekonomije managementa. Najtežji predmet pa menim, da je Sistemi managementa. Vzdušje na fakulteti spremlja odličen odnos študentov in profesorjev, slednji spodbujajo samostojnost, razvoj podjetniških spretnosti in kritično razmišljanje.«

Neža Đorđić. Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, program: Psihoterapevtska znanost, 2. letnik

»Podiplomski študij je veliko bolj poglobljen, usmerjen, podroben, bogat z informacijami in znanjem, ki koristi pri kasnejšem delu s klienti. Poteka po shemi izrednega
študija ob koncih tedna (petek 16:00 – 20:00, sobota 9:00 – 18:00 in z občasnimi dodatnimi termini med tednom popoldne) v okviru predavanj, vaj, seminarjev in projektnega dela. Študiramo predvsem iz znanstvenih člankov, knjig in skript, ki jih predlaga profesor ter iz lastnih zapiskov. Navadno je navedena obvezna literatura za izpit ter priporočljivo gradivo za poglobljeno znanje. Najtežji so predmeti, ki vključujejo metodologijo (kvalitativno in kvantitativno raziskovanje, primerjalno psihoterapevtsko raziskovanje, znanstveno delo), saj zahtevajo izjemno natančnost in posvečenost predmetu, da lahko raziskovanje sploh izvedeš tako, kot je potrebno. Predmeti, kot so Splošna psihopatologija, Spolne motnje, Nevrobiologija itd., so takšne vrste predmeti, ki te enostavno pritegnejo. Odnos in atmosfera med profesorji in študenti je zelo sproščena in spoštljiva, kar mi je še posebno všeč, saj nikoli nisem imela občutka, da sem na predavanjih samo številka. Všeč mi je tudi to, da nas profesorji spodbujajo k debati, spremljajo naše razmišljanje in podajanje mnenj ter nam s tem pomagajo širiti obzorja.«

Maja Šušteršič, Fakulteta za dizajn, smer: Notranja oprema

»Ker sem za dodiplomski študij izbrala študij gradbeništva in je že takrat bil med izbirnimi programi notranja oprema, je bila nato odločitev za podiplomski študij interjerja logična poteza. Zdaj mi vsekakor pride prav tudi znanje iz področja gradbeništva. Študijske obveznosti zajemajo predavanja, ki so sestavljena iz predavanj in vaj. V okviru vaj pri nekaterih predmetih izdelamo določene projekte, ki so lahko del ocene ali celotna ocena. Profesorji nam podajo študijsko gradivo, vedno nas obvestijo tudi o priporočeni literaturi. Odnos med študenti in profesorji je profesionalen. Vsi profesorji so tudi zelo dostopni in razumevajoči. Ker obiskujem vsa predavanja, je za izpit dovolj, če naštudiram svoje in profesorjeve zapiske. Menim, da so vsi predmeti koristni, vendar je
od posameznega študenta odvisno, koliko bo odnesel od predmeta. Predmet Pravo intelektualne lastnine se mi je zdel koristen, saj smo se v okviru predmeta naučili, kako zavarovati svoje storitve. Pomembna se mi zdi tudi snov predmeta Design management, v katerem se naučimo, kako se pravilno lotiti oblikovanja in ga znati tudi tržiti. Imela sem priložnost, da sem v okviru projekta »Pordenone design week« izkoristila enotedensko izmenjavo.«


Anja Črnič, Fakulteta za dizajn, smer: Dizajn management
»Odločitev za podiplomski študij je prišla v tujini. Po končanem študiju prve stopnje sem odšla za pol leta v tujino. Prav tam sem začutila, da morem svoje znanje nadgraditi, ker trg oblikovalcev v tujini je velik in kot diplomirana oblikovalka si želim oblikovati svoje produkte, vendar mi je primanjkovalo znanja o lansiranju izdelkov na trga, zato sem razmišljala o nadaljevanju študija na ekonomski fakulteti, vendar sem se odločila za dizajn management na Fakulteti za dizajn. To pa zato, ker sem kreativna oseba, zato potrebujem tudi kreativno razlago. Moj študij deluje malenkost drugače, ker smo mala skupina študentov, imamo predavanja bolj prijetna lahko bi rekli, da se počutimo zelo dobro dobrodošlo. Predavanja se odvijajo v popoldanskem času, ker smo izredni študentje. Predvsem imamo možnost že med samim študijem uresničevat svoje ideje in želje. Zaradi manjše skupine si lahko prilagodimo izpite. Med semestrom imamo skupne ali posamezne projekte, skozi katere lahko utrdimo teoretično izhodišče. Predvsem se učim iz svojih zapiskov, priložene literature, ki jo predlaga profesor ter gradiva, ki si ga sama priskrbim. Sama veliko pregledam internetno literaturo in se odpravim v knjižnico. Odnos pri nas deluje prijeten in topel, ker smo manjša skupin se tudi osebno lahko bolj povežemo. Čez celoten študij ni čutiti pritiska. Lažje predelamo snov in se temeljito pogovorimo o njej. Prav tako imamo več časa za vaje, ki so bolj učinkovite.«

Petra Kocjančič, Fakulteta za dizajn, program: Notranja oprema
»Predavanja potekajo v popoldanskem času, približno dvakrat tedensko. Predmeti so večinoma razdeljeni na teoretičen in praktičen del (na predavanja in vaje). Običajno moramo za pristop k izpitu opraviti seminarsko nalogo ali izdelati projekt in ga zagovarjati. Izpiti so večinoma pisni. Študiram iz zapiskov in knjig. Veliko gradiva in raziskav dobimo tudi preko spleta. Gradivo si izposojam v knjižnici Fakultete za dizajn, Centralne tehniške knjižnice, knjižnice na Fakulteti za arhitekturo ter Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Veliko strokovne literature naročam tudi iz tujine preko spleta. Najtežji predmeti se mi zdijo tisti, ki niso direktno vezani na našo stroko (predmeti iz managementa, vodenja multidisciplinarnih projektov itd.), so pa v današnjem času zagotovo tudi najbolj koristni. Atmosfera med študenti in profesorji je odlična in v določeni meri sproščena. Odprto se pogovarjamo, vedno imamo priložnost povedati svoje mnenje. Veliko sem se naučila tako od profesorjev kot od sošolcev.«


Goran Šafar, Erudio, program: Podjetništvo in mednarodno zaposlovanje, zaposlen pri IBM Dubaj
Vsi vemo, kako težko je narediti prvi korak in se sploh vpisati v šolo, ki ti lahko pomaga v poslovnem in osebnem razvoju in življenju. Poleg rednega dela in vseh družinskih obveznosti se odločiš, da boš dober del svojega časa namenil izobraževanju in šolanju. Zame je bilo vodilo, da ta čas izkoristim najbolje, ter da v tem času pridobim najkvalitetnejša znanja, širino in nove sposobnosti, saj danes kvaliteta šteje in ti poda temelje za nadaljnje izobraževanje. To je mogoče doseči samo, če si vztrajen, če znanje pridobivaš od predavateljev, ki so strokovnjaki na svojem področju in imajo tudi izkušnje iz poslovnega sveta. Predavatelji, ki predavajo na VPŠ ERUDIO so strokovnjaki z bogatimi teoretičnimi in praktičnimi izkušnjami, katere so dokazali tako doma kot v tujini, saj so nekateri od njih zelo uspešni podjetniki in managerji svojih podjetij – in brez njih danes ne bi bil tukaj, kjer sem. VPŠ ERUDIO je šola, ki omogoča, da se počutiš kot “doma”, s fleksibilnostjo, strokovnostjo in pripravljenostjo prilagajanja  potrebam študentov, ter najpomembnejše  – s super predavatelji, ki pri svojem delu uporabljajo nove moderne učne metode in sodobno tehnologijo, katera nam približa in olajša marsikatero zahtevno področje. Zaradi VPŠ ERUDIO sem ponovno dobil zagon do šolanja in zaradi šole in predavateljev sem tudi odločil, da nadaljujem šolanje na  podiplomskem magistrskem študiju Podjetništva in mednarodnega poslovanja.


Nina Gašparut, Visoka šola za računovodstvo, program: Forenzične preiskave v financah in računovodstvu
»Ker gre za izredni študij, imamo predavanja zgolj popoldne. Najprej poslušamo predavanja, nato pa pišemo izpit. To je super način, saj ni kombinacije več predmetov, zaradi česar se lahko povsem posvetimo študiju enega predmeta. Študiram tako iz zapiskov kot tudi iz knjig. Profesorji nam posredujejo prosojnice, ki so neka usmeritev za študij, torej na čem je poudarek, kaj je treba preštudirati. Knjige imamo na voljo v šolski knjižnici, lahko jih tudi kupimo na šoli. Vse predmete dojemam kot izredno koristne, saj želim pridobiti čim več raznolikega znanja. Poslušamo tako predmete s področja samega preiskovanja, prava, financ, revizije, računovodstva itd. Zame so bili najtežji predmeti s področja financ in računovodstva, saj sem morala za določen predmet naštudirati še vse osnove, iz katerih je potem izhajala dejanska snov. Profesorji in vsi za­posleni (tudi v referatu, knjižnici) ustvarjajo s študenti profesionalen in tudi prijateljski odnos.«


Damijana Vidic

Damijana Vidic, Alma Mater Europaea, ECM Maribor, program: Socialna gerontologija
»Po končanem magistrskem študiju na Fakulteti za turistične študije (UP), sem posvetila svoj čas raziskovanju turizma seniorjev in prostega časa starejših. Ker je to področje dokaj neraziskano, sem želela študij nadaljevati na drugi fakulteti in s tem pridobiti možnost novih ter drugačnih vidikov na področje, ki me zanima. Študij poteka v Ljubljani, predavanja so večinoma dvakrat tedensko, petek popoldan in sobota dopoldan. Pri predavanjih profesorji spodbujajo diskusijo, kar doprinese k razmišljanju in novim pogledom na probleme. Pri študiju si pomagam z obvezno literaturo, objavami v znanstvenih revijah in dodatnimi viri s pomočjo COBIS-a. Vsi predmeti imajo določeno stopnjo zahtevnosti, ki ustreza nivoju študija. Med pozitivne stvari na fakulteti bi uvrstila znanstveno raziskovalni pristop na visoki ravni ter oblikovanje timov, znotraj katerih gojimo interaktivno in interdisciplinarno diskusijo o problematiki.«


Urban Bole, Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, Jesenice, program: Zdravstvena nega
»Za podiplomski študij na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin sem se odločil, ker sem želel razširi svoje znanje in spretnosti, predvsem na dokazih podprte prakse in raziskovanja. Dodiplomski študij sem zaključil prav, tako na omenjeni fakulteti, kjer sem imel zelo dobro izkušnjo z dodiplomskim študijem, ki me je predvsem v zaključku študija spodbudil k razmišljanju o vplivu raziskovanja pri medicinskih sestrah. Z dobro izkušnjo in željo po nadgradnji znanji sem se vpisal v magistrski študij. Sedaj sem v fazi pisanja magistrskega dela na drugi stopnji in če bodo možnosti za vpis na doktorski študij, je glede na dobre izkušnje pridobljene na Fakulteti moj cilj doktorski študij zaključiti prav na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin. Študij poteka v Ljubljani, predavanja so zanimiva, veliko je sodelovanja med predavatelji in študenti. Zanimiva so predavanja tujih predavateljev. Predavanja so v popoldanskem času, kar mi ustreza, saj je študij lažje uskladiti z delom. Vsak predavatelj, poda seznam literature, katero je možno dobiti v šolski knjižnici. Ključnega pomena je tudi, da te naučijo poiskati literaturo po podatkovnih bazah. Program je dobro zastavljen, predmeti so zelo zanimivi. Pokrivajo vsa pomembnejša področja zdravstvene nege. Predvsem so mi všeč predmeti pri katerih študente spodbujajo k raziskovanju. Tako je zelo koristno, da nas usmerjajo v raziskovanju, iskanje literature, ocenjevanje literature, predvsem mi omenjena znanja koristijo pri svojem kliničnem delu, saj ti pridobljene znanje omogoča poiskati odgovore in rešitve na klinične probleme.«

andreja Vovk

Andreja Vovk, Fakulteta za zdravstvo Jesenice, program: Zdravstvena nega
»Ker sem mnenja, da podiplomski študij vpliva na profesionalni razvoj posameznika in da je za medicinsko sestro širina znanja izrednega pomena, sem se odločila za podiplomski študij. Predavanja potekajo v sklopih v popoldanskem času. Glede na to, da imamo nekaj predavateljev iz Velike Britanije, se nekateri predmeti izvajajo v angleškem jeziku. Prisotnost na seminarjih je obvezna, na predavanjih pa je potrebno biti prisoten v 60%. Za izpite se dogovorimo z nosilci predmeta. Študiram iz lastnih zapiskov, ki mi služijo tudi kot opora pri študiju iz študijskega gradiva. Koristni so dejansko vsi predmeti, ki jih poslušamo. Najbolj mi bo prav gotovo v pomoč znanje, pridobljeno pri predmetih Raziskovanje in raziskovalna metodologija,  Na dokazih podprta praksa zdravstvene nege ter Edukacijski in mentorski procesi v klinični praksi zdravstvene nege. Odnos med profesorji in študenti je zelo dober, korekten in spoštljiv.«


Daša Cek Stepančič, Fakulteta za uporabne študije v Novi Gorici, program: Psihosocialna pomoč, 2. letnik
»K študijskem programu me je še posebej pritegnila uporabnost znanj in široke zaposlitvene možnosti po zaključku študijskega programa. Študijske vsebine so pestre in zanimive, njihovo spoznavanje pa poteka predvsem v obliki predavanj in vaj, neprecenljive izkušnje pa študenti pridobivamo tudi v okviru študijske prakse. Študij poteka s pomočjo gradiva, do katerega študenti zlahka dostopamo prek spletnega referata in v fakultetni knjižnici. Študijski program je skrbno in smiselno načrtovan, prav vsak predmet ima svojo uporabno vrednost. Kot izredno pomembno bi lahko izpostavila študijsko prakso, kjer imamo študenti možnost svoje teoretično znanje uporabiti v konkretno pomoč osebam v stiski ali pred težko odločitvijo, si želijo zgolj pogovora, bi radi zboljšali svoje odnose … Študenti lahko izbiramo tudi med različnimi izbirnimi predmeti, med katerimi prav vsak najde kakšnega, ki ga pritegne. Predavatelji so izredno dostopni in odzivni. Fakulteto odlikuje individualen pristop do študentov in vsak študent je obravnavan s posebno pozornostjo.«

Timo Rozman2

Timo Rozman, Fakulteta za uporabne družbene študije Nova Gorica, program: Medkulturni menedžment
»Po natančnejšem pregledu predmetnika sem ugotovil, da je program dobra kombinacija različnih družboslovnih aspektov – sociologije, antropologije, filozofije ter različnih metodoloških pristopov. Predavanja in vaje potekajo večinoma popoldan, kar mi ustreza. Format predavanj je klasičen, odvisno od profesorja, in praviloma potekajo preko ppt predstavitev, predstavitev gradiva in raziskav. Tudi izpiti, kolokviji in seminarske so odvisne od samega izvajalca, v večini primerov pa gre za kombinacijo seminarske naloge (oziroma več krajših nalog) ter izpita. V večini primerov je pametno prelistati literaturo, ki jo posreduje profesor in je dosegljiva v knjižnici ter predstavitve predavanj. Pri nekoliko težjih metodoloških predmetih nakup dodatne literature pripomore k lažjemu razumevanju. Knjige navadno naročam iz Anglije ali Amerike (Amazon, Bookdepository, Abebooks), saj je slovenska literature na teh področjih precej pusta. Največ lahko pridobiš, v smislu kariere in zaposlitve, z metodološkimi predmeti (kvantitativna, kvalitativna in primerjalna metodologija). Ni skrivnost, da so znanja kvantitativne metodologije (npr. napredne statistike) v podjetjih precej iskana in zaželena. V zadnjih nekaj letih so tudi znanja kvalitativnih metod postala izjemno pomembna, predvsem v računalništvu, marketingu, zdravstvu in politiki.«

Arnela Lihić, Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici, program: Medkulturni menedžment
»Za podiplomski študij sem se odločila zato, ker se rada učim novih stvari, program, na katerega sem vpisana, pa mi prinaša znanje, ki bi ga vsak človek moral imeti v vsakdanjem življenju. Pri vsakem predmetu so predavanja in vaje, v sklopu vaj pa seminarji, ki jih moramo opraviti, da bi pristopili k izpitu. Med najbolj koristne predmete bi uvrstila sledeče: Komuniciranje v medkulturnem okolju, Menedžment medkulturnih razlik, Menedžerski informacijski sistemi. Veliko se učim iz lastnih zapiskov, brez knjig pa seveda ne gre. Učno gradivo nam je v veliki meri dostopno v knjižnici fakultete. Menim, da so malo težji metodološki predmeti, predvsem zaradi obsežnosti raziskovalnih nalog. Boljšega odnosa med profesorji in študenti si ne bi mogla želeti, saj so dostopni za vsa vprašanja in dileme, študenti pa smo pripravljeni na aktivno razpravo.«

Arnela Lihić, Fakulteta za uporabne družbene študije Nova Gorica, program: Medkulturni menedžment
»Študij poteka tako, da imamo predavanja in vaje, ob koncu semestra pa izpite. Študiram iz knjig, skript, prosojnic, najraje pa iz svojih zapiskov. Učno gradivo dobimo v knjižnici na fakulteti, ostalo je dostopno v centralni knjižnici v Novi Gorici ali preko oddaljenih baz podatkov. Koristni predmeti so tisti, ki jih lahko uporabim takoj v praksi in pri nas je takih predmetov kar nekaj (Komuniciranje v medkulturnem okolju, Menedžment medkulturnih razlik, Menedžerski informacijski sistemi, Izzivi globalizacije). Metodološki predmeti se mi zdijo najtežji, ker moraš vložiti veliko truda in časa, da izpelješ svojo raziskavo. Predavatelji in osebje fakultete je stalno dostopno, kar je neprecenljivo, študente individualno obravnavajo, vsakoletne ekskurzije pa bodo ostale nepozabljene.«

Lucija Zavrtanik, Fakulteta za uporabne družbene študije Nova Gorica, program: Medkulturni managment
»To je študij, ki je zasnovan izrazito interdisciplinarno in študentu nudi obširno znanje na področju družbenih ved. Študij poteka izmenično predavanja in vaje. Pri nekaterih predmetih se izvajajo tudi kolokviji. Izpiti pa potekajo v času izpitnih obdobij. Za izpite se pripravljamo iz litereture/knjig, ki nam jih predlagajo sami predavatelji ter iz lastnih zapiskov iz predavanj. Vso literaturo si izposojamo iz knjižnice na fakulteti ali pa v novogoriški Bevkovi knjižnici. Vsi predmeti so zelo koristni saj zavzemajo široka področja družbenih ved (sociologije, politologije in komunikologije). Precej pozornosti pa je namenjeno tudi drugim področjem kot so matematika, informatika in statistika. Tukaj ni nekoristnih predmetov. Odnos med profesorji in študenti je izredno korekten. Profesorji so zelo dostopni in pripravljeni svetovati in pomagati pri našem študiju. «


Maja Olip

Maja Olip, Fakulteta za psihoterapevtsko znanost univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, program: Specialistični študij sistemske psihoterapije 
»Za podiplomski študij sem se odločila z željo po nadgradnji dosedanjih znanj, ki sem jih pridobila v okviru dodiplomskega in podiplomskega študija na Fakulteti za socialno delo. Poleg tega se mi zdi nujno za ljudi, ki delajo pomagajoče poklice, da delajo veliko na sebi. Predavanja in vaje so običajno ob četrtkih od 18.00 do 20.15, ob petkih od 16.00 do 20.00 in ob sobotah od 9.00 do 18.00. Urnik je vsak teden malo spremenjen, ampak je določen na začetku šolskega leta. Izpiti in kolokviji so eno uro pred sobotnimi predavanji, torej ob 8.00. Študiram iz zapiskov, ki jih pripravim na predavanjih in glede na obvezno literaturo pri posameznem predmetu. Zelo prav pridejo tudi izročki profesorjev, ki nam jih pošljejo preko referata, knjige pa je možno kupiti na predavanjih. Zame osebno so bili koristni predmeti Razvojna psihologija, Psihodiagnostika, Psihosomatika in Teorije osebnosti. Med težje pa štejem Nevroznanost, Biologija celice, Psihofarmakologija, predvsem zato, ker mi področje ne leži. Profesorji so vedno na voljo za vprašanja in so jih pripravljeni razložiti. Odnosi med profesorji in študenti so zelo korektni. Všeč mi je, ker si nekateri profesorji ne zastavijo točno strukturo predavanj, ampak jih prilagodijo glede na naša zanimanja.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR