Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. Če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.

Zala Fister, program: Predšolska vzgoja 
»Za vpis sem se odločila, ker sem si želela pridobiti več znanja in kompetenc s svojega strokovnega področja, predvsem pa sem si želela, da bi osebnostno še nekoliko zrasla pred prvo zaposlitvijo. Imamo predavanja, seminarje in pri dveh predmetih tudi praktične projekte, ki smo jih izvedle z otroki. Pri enem predmetu smo obiskale veliko kulturnih predstav. Ocene dobivamo iz pisnih izdelkov in izpitov. Obveznosti potekajo od 16.15 do 20.10, skoraj vsak dan. Pri več predmetih je potrebna vsaj 75 % prisotnost. Študiram iz zapiskov, PPT-jev, knjig in člankov. Vso potrebno literaturo najdem v knjižnici PeF in mestni knjižnici. Nekateri profesorji so nam sami priskrbeli vso literaturo. V letniku nas je 19, tako da smo precej majhna skupina in je med nami prijetno vzdušje, kar čutijo tudi profesorji. Nekaj študentk ima že več let prakse v vrtcih. Tiste, ki imamo relativno malo praktičnih izkušenj, smo se od njih zelo veliko naučile. One pa so se učile od nas bolj formalne stvari, npr. kako oblikovati seminarsko nalogo. Meni je bil najtežji predmet Družina, ženske študije in študije spola. Z znanjem, ki sem ga pridobila pri magistrskem študiju, znam bolje zagovarjati svoja stališča in odločitve, ki jih sprejemam kot vzgojiteljica v vrtcu. Bolje razumem, kaj pripomore k dobri klimi vrtca in delujem v tej smeri.«

Alja Šumak, program: Specialna in rehabilitacijska pedagogika
»Ker se s končano prvo stopnjo ne moremo zaposliti kot specialni in rehabilitacijski pedagog, sem se odločila za magisterij. Program obsega predavanja, vaje in seminarje (predstavlja del ocene ali pa je pogoj za pristop k izpitu izdelan dnevnik refleksij na vaje), na koncu pa je pisni izpit. Po pisnem izpitu je ponekod ustni zagovor. Osnovno gradivo za učenje dobimo od profesorjev (npr. power point predstavitve), ta gradiva dopolnjujemo z lastnimi zapiski, Med obvezno literaturo spadajo tudi članki in knjige, ki so dostopne v knjižnici ali na spletu. Zanimivi so tisti predmeti, pri katerih spoznavamo pripomočke, metode ali procese, ki jih bomo uporabljali v praksi. Najtežji pa so tisti, pri katerih je treba sproti delati, da razumeš snov (Statistika, Filozofija edukacije). Moje osebno mnenje je, da je odnos profesorjev do študentov večinoma takšen, kakršen je odnos študentov do profesorjev. Če smo študenti spoštljivi in pokažemo interes, so tudi oni do nas korektni, pripravljeni pomagati ter odprti za komunikacijo.«

Lidija Jerše, program: Predšolska vzgoja
»Novi pogledi, spoznavanje novih ljudi in povezovanje prakse s teorije so bile le nekatere od pozitivnih strani študija. Za nadaljevanje študija na 2. stopnji sem se odločila zaradi želje po nadgradnji znanja. Odnosi med profesorji in študenti so bili različni in takšni, kot smo si jih sami ustvarili. Sestavni deli študija so bila predavanja, vaje in seminarji. Vsi predmeti, ki smo jih poslušali, so bili koristni, eni pri neposrednem delu z otroki, drugi za organizacijska in vodstvena dela v ustanovah, tretji pa za raziskovanja praks. Učila sem se iz obvezne ali priporočene literature pri posameznem predmetu. Nekaj literature smo lahko dobili na spletu, knjige pa si izposodili v knjižnici. Po mojem mnenju so za učenje bili najbolj koristni osebni zapiski iz predavanj.«

Nina Mav Horvat, program: Predšolska vzgoja
»Že dalj časa sem čutila potrebo po nadaljnjem izobraževanju, vendar mi je bil izredni študij nedosegljiv zaradi stroškov šolnine. Podiplomski študij vpliva na profesionalni razvoj vzgojiteljev predšolske vzgoje. Ker gre za redni študij, imamo urnik zelo podoben drugim rednim študentom. Literaturo sem iskala v interni knjižnici našega vrtca, kjer je veliko kakovostnih in strokovnih knjig s področja predšolske vzgoje, tudi strokovnih in znanstvenih revij. Zapiski so bili zgolj zato, da sem znala poiskati ustrezno literaturo in so malce pripomogli k razumevanju težjih tekstov. Osebno sem največ pridobila pri predmetih, ki so odstirali nove poglede, npr. Demokratizacija predšolske vzgoje. Z večino profesorjev smo vzpostavile zelo dober odnos, korekten, spoštljiv. Pozitivne strani študija so sveži pogledi na predšolsko vzgojo, zanimiv predmetnik in poglobljen študij.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR