Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. Če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.

Grega Mežič, program: Računalništvo in informatika, 1.letnik

»Vpisal sem se zato, da nadgradim znanje in poglobim raziskovalno delo, ki ga je na dodiplomskem študiju premalo. Vsak predmet ima v enem tednu 3 ure predavanj in 2 uri vaj. Končna ocena je navadno sestavljena iz dveh delov, in sicer iz izpita (snov predavanj) ter iz vaj (kolokvij, seminarska, domače naloge …). Redkeje je izpit nadomestljiv s kolokviji. Za pripravo na izpit je skoraj vedno dovolj literatura, ki pa je velikokrat zelo obsežna. Pri predmetih je možen dostop do vse literature popolnoma brezplačno, bodisi preko spletne učilnice ali v knjižnici fakultete. Na podlagi debat z ostalimi študenti bi rekel, da je težavnost predmetov odvisna od posameznika, števila obveznosti in podajanja snovi profesorja. V splošnem je vzdušje med študenti in profesorji zelo sproščeno, nikoli se še ni zgodilo, da si profesor ali asistent ne bi vzel časa za odgovore na vprašanja, ki sem jih zastavil.«

Nejc Ilenič, program: Računalništvo in informatika 
»Za magistrski študij sem se odločil, ker sem želel nadgraditi znanja pridobljena na 1. stopnji, predvsem tista, ki bi jih v industriji nekoliko težje oziroma manj učinkovito nadgradil. Organizirano pedagoško delo vsebuje predavanja in vaje. Za uspešno zaključen predmet je treba opraviti vse sprotne obveznosti (domače naloge) in na koncu izpit. Pri nekaterih predmetih je kolokvij pogoj za opravljanje izpita, drugje ga nadomesti. Študiram iz knjig, svojih zapiskov in zapiskov, pripravljenih s strani profesorjev. Učno literaturo dobim na spletni učilnici (spletna aplikacija za oddajo nalog, dostop do učnega gradiva ipd.) ali v knjižnici. Najbolj koristni se mi zdijo predmeti, ki poleg teoretične razlage vsebujejo tudi primerne praktične naloge (implementacija naučenega), saj je to najbolj učinkovit način za pridobivanje znanja. Koristni so tudi matematični predmeti, ki pogosto veljajo za težje. Odnos je sproščen in hkrati profesionalen. Med predavanji in vajami je sodelovanje zelo zaželeno, če sem potreboval pomoč, dodatno razlago ali nasvet, sem to vedno dobil. Če sem izrazil željo za sodelovanje pri kakšnem projektu, sem tudi vedno naletel na pozitiven odziv.«

Tine Kolenik, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Medicinska fakulteta, Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta, interdisciplinarni magistrski študijski program Kognitivna znanost 
»Študij ima zaradi svoje interdisciplinarnosti drugačen potek, kot ga imajo drugi študiji. Poteka na štirih fakultetah, kar pomeni, da se o disciplinah, ki kognitivno znanost sestavljajo, učimo neposredno in strokovno na najvišji ravni. Razmerje med predavanji, seminarji in vajami je različno od predmeta do predmeta, prav tako kolokviji in izpiti, a načeloma vse temelji na obsežnem sprotnem delu, ki predstavlja del končne ocene.  Študira se iz knjig, člankov, zapiskov, videov, internetnih zapisov … Sicer vso potrebno učno literaturo načeloma priskrbijo izvajalci predmetov, študenti pa posežemo po dodatnih virih.  Za najtežja predmeta se navadno izkažeta nevroznanost in programiranje, do neke mere tudi filozofija. Odnos med profesorji in študenti se spreminja od predmeta do predmeta. Seveda gre vedno za vsaj strokoven, primeren, pošten odnos. Vsi profesorji so odprti, prijazni, pripravljeni za pomoč. Atmosfera je sicer velikokrat zelo domača, ker gre praviloma za manjše skupine študentov, kar omogoča tudi bolj pristen in globlji odnos s profesorji, posledično pa je občutek kolegialnosti in skupnosti zelo močan.«

MancaZerovnik

Manca Žerovnik, program: Računalništvo in informatika, 2. letnik
»Študent mora na drugi stopnji v dveh letih opraviti štiri obvezne predmete, ostali so izbirni, in na koncu izdelati magistrsko nalogo. Predavanja pri obveznih predmetih so v angleščini in slovenščini, pri izbirnih pa so le v enem jeziku. Predavanja niso obvezna, tudi vaje po veliki večini ne. Skoraj ni predmeta, ki bi ga opravljali le z zaključnim izpitom. Pri bolj teoretičnih predmetih imamo namesto izpita večinoma kolokvije. Pri skoraj vseh predmetih se delajo seminarji v obliki zanimivih programerskih izzivov, ki predstavljajo del ocene pri predmetu. Pri nekaterih predmetih moramo vsak teden oddajati domače naloge, s pomočjo katerih dobimo del ocene za izpit ali z njimi opravimo izpit. Vaje so večinoma konzultacijske, asistenti so nam na voljo za pomoč pri nalogah ali seminarjih. Literaturo v obliki prosojnic, zapiskov ali znanstvenih člankov na spletni učilnici zberejo in objavijo profesorji. Odnosi so na vseh ravneh odlični. Pri seminarjih in nalogah je treba večkrat delati v skupinah, kar v veliki večini izboljša odnose in nas povezuje.«

Matevž Černe, program: Računalništvo in informatika
»Obiskoval sem že dodiplomski študij, ki me je navdušil, zato sem se odločil za študij računalništva tudi na drugi stopnji. Pri večini predmetov so tri ure predavanj, ki jim sledita dve uri vaj. Zahteva pa študij kar veliko mero dela doma in organiziranosti. Študiram s pomočjo interneta (predvsem člankov, ki so javno objavljeni). Kot koristne predmete bi izpostavil Odkrivanje znanj iz podatkov, Računalniška forenzika, Uvod v bioinformatiko. Sicer pa vsi predmeti zahtevajo, da se jih resno lotimo; če to storimo, večjih težav ni. Večina so nam profesorji naklonjeni in si z veseljem vzamejo čas tudi izven (v ta namen) določenih ur.«

Peter Dolenc

Peter Dolenc, program: Računalništvo in informatika
»Zaradi pozitivnih izkušenj s študijem na prvi stopnji, izbira ni bila težka. Študij na FRI je sestavljen iz teoretičnih in praktičnih znanj. Običajno se ocena teoretičnega dela pridobi s pisanjem teoretičnega izpita ali (redko) z ustnim izpitom. Snov, ki pride v poštev za teoretični del se večinoma odpredava na predavanjih (3 ure tedensko). Vzporedno pa se snov obravnava na manj formalnem in manj teoretičnem nivoju tudi na vajah (2 uri tedensko). Pri vajah imamo tudi domače naloge oz. seminarske naloge, ki so programerske narave in doprinesejo drugo polovico ocene. Najbolj običajna literatura so zapiski iz vaj in prosojnice iz predavanj. Nekateri predavatelji imajo pripravljene svoje skripte ali pa knjige naše ali tuje univerze. Učni material natisnem v fotokopirnici ali pa uporabim e-knjige. Med koristne predmete štejem tiste z največjo in najglobljo praktično uporabo kot je Programiranje in Angleščina. Študenti načeloma profesorje spoštujejo in obratno, ti so tudi pripravljeni odgovoriti na različna vprašanja.«

Nejc Ilc

Nejc Ilc, 3. stopnja
»Odločitev za vpis na doktorski študij sem sprejel hkrati z odločitvijo, da se bom na fakulteti zaposlil kot asistent. V prvem letniku je deset izpitov, drugi letnik je bolj osredotočen na raziskovalno delo in definiranje teme doktorske disertacije, v tretjem letniku pa smo opravljali še preostanek raziskovanja in izdelovali doktorsko disertacijo. Viri, iz katerih smo študirali, so bili zelo odvisni od predmeta. Največ literature je bilo v obliki knjig in znanstvenih člankov, ki so bili povezani z raziskovalnim delom. Najbolj koristen se mi je zdel predmet Veščine v znanstvenem delu 1, predvsem zaradi svoje dobre definiranosti, organiziranosti in vsebine. Odnosi med študenti so po mojih izkušnjah bili zelo dobri, veliko je bilo sodelovanja in medsebojne pomoči. Tudi po zaslugi seminarjev, ki so potekali v obliki namišljene znanstvene konference, smo med seboj bili precej povezani in tako tudi lažje sledili delu svojih kolegov.«

Matija Polajnar, 3. stopnja
»Po vprašanju, ali se zaposliti ali nadaljevati s študijem, je kocka padla, ko sem dobil mesto mladega raziskovalca, s katerim sem lahko združil raziskovalno usmerjeno zaposlitev in podiplomski študij. Prva dva letnika podiplomskega študija vsebujeta tudi predavanja, vaje in izpite, celoten študij pa spremljajo seminarji in predstavitve raziskovalnega dela. Literaturo v obliki knjig in znanstvenih člankov so večinoma priskrbeli predavatelji. Obvezni predmeti na študiju so bili skrbno izbrani in so zares splošni in uporabni. Izbirni predmeti se močno razlikujejo po zahtevnosti in času, ki ga je treba vložiti vanje. Med pozitivne stvari, ki sem jih doživel na fakulteti, bi uvrstil predvsem to, da sem se naučil iskati in uporabljati poglobljeno znanstveno literaturo, izpopolnil pa sem tudi svoje veščine javnega nastopanja.«

Vida Groznik, 3. stopnja
»Z vsakim letom me je raziskovalno delo bolj privlačilo in je bilo nadaljevanje študija na doktorskem študiju smiselno nadaljevanje moje poti. V prvem letniku je študij sestavljen v obliki predavanj, vaj, raziskovalnega dela in seminarjev. V drugem letniku potekata dva seminarja in raziskovalno delo. Tretji letnik pa sestavlja raziskovalno delo in predstavitev doktorske naloge pred svojimi kolegi. Študiram tako iz knjig kot tudi iz zapiskov, raziskovalnih člankov in spleta. Študij je sestavljen na tak način, da ti vsi predmeti koristijo pri delu. Odnos med profesorji in študenti je zelo dober. Za dobro atmosfero je gotovo »krivo« tudi to, da je na doktorskem študiju malo študentov in so tudi pogoji za delo veliko boljši. Med pozitivnimi stvarmi študija bi omenila možnost izbirnih predmetov na drugih fakultetah in dobro komunikacijo med profesorji in študenti.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR